V reškem pristanišču zasegli srbske rakete

Beograd – Na Balkanu sta v boju proti trgovini z orožjem najuspešnejši Srbija in Hrvaška. Da je res tako, priča tudi zaplemba protiletalskih raket v reškem pristanišču, srbski in hrvaški mediji pa so z zaseženim orožjem povezali zasebnega srbskega orožarskega trgovca Slobodana Tešića.

Po navedbah francoskega urada za boj proti organiziranemu kriminalu sta na Balkanu daleč najmočnejši panslovanska in albanska mreža trgovcev z orožjem, ki sta nastali po koncu vojaških spopadov v nekdanji Jugoslaviji. Na evropskem trgu je tako skoraj tretjina nelegalnega orožja z Balkana, ki ga je največ iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije.

V ilegalno prodajo orožja, ki ni ostalo le iz časa balkanskih spopadov, ampak je bilo ukradeno tudi iz legalnih skladišč, so poleg državljanov BiH, Hrvaške in Srbije manj vpleteni še Črnogorci in Slovenci, ki sestavljajo panslovansko mrežo. V albanski mreži so državljani Albanije, Kosova in Makedonije, kriminalni združbi pa sta povezani.

Francozi navajajo, da na evropski trg tihotapi orožje panslovanska mreža, albanska pa v glavnem deluje na svojem ozemlju, čeprav je tesno povezana tudi z italijansko in grško mafijo. Največ ilegalnega lahkega in malokalibrskega orožja, ki je na črni borzi, konča v rokah francoskih kriminalcev, ki ga uporabljajo pri ropanju bank.

Največji so seveda posli s težkim orožjem. Hrvaški cariniki so v reškem pristanišču zasegli več zabojnikov z orožjem, ki je nezakonito prišlo iz Srbije. Pošiljka orožja je imela lažne deklaracije, po navedbah medijev je bilo orožje ruskega izvora namenjeno ali v Sudan ali v Združene arabske emirate.

Alarm za obveščevalce

Cariniki so v zabojnikih, poleg protiletalskih raket zrak–zrak, ki so bile brez bojnih glav, našli dele za raketomete in raketno gorivo. Domnevno so bile bojne glave v eni od prejšnjih pošiljk, v zabojnikih pa so našli, kot še poročajo srbski in hrvaški mediji, največ raket kalibra 122 milimetrov, ki jih je mogoče izstreliti iz več­cevnih raketometov z vojaških letal.

Časniki se sklicujejo na vire iz srbskih in hrvaških obveščevalnih služb, ki jih niso imenovali, zaseženo orožje so povezali z enim največjih registriranih zasebnih trgovcev z orožjem in strelivom ter vojaško opremo na Balkanu Slobodanom Tešićem. Pošiljka je dvignila na noge tako srbsko kot hrvaško obveščevalno službo, nihče pa še ni uradno razkril, čigavo je v resnici ilegalno orožje.

Ker je Tešić, kljub mednarodnemu embargu na izvoz orožja v Liberijo, izvozil ali poskušal v to afriško državo izvoziti več deset tisoč avtomatskih pušk ter nekaj tisoč tankovskih granat in prenosne raketne sisteme, so ga Združeni narodi (ZN) uvrstili na črni seznam. Tešić je posloval prek svojega podjetja Temex v Beogradu ali prek hčerinskih podjetij Melvale corporation, Calidus trade, Abeks Ohrid, Zahnen limited in Delimnia, ki jih je odprl tudi na Sejšelih in Cipru.

Do leta 2009 je Tešić s podporo dela oblasti deloval v Srbiji, ki je zaradi pritiska mednarodne skupnosti na čelu z ZDA uvedla embargo na vse njegove aranžmaje o izvozu orožja. Tešić je po navedbah zaupnega dokumenta zunanjega ministrstva ZDA, ki ga je objavil Wikileaks, prodajal orožje tudi »terorističnim režimom« v Jemnu, Libiji in Iraku.

Lovke v vrh srbske politike

Iz ameriških depeš je še razvidno, da ima Tešić, ki je na začetku devetdesetih živel in delal kot kondukter v BiH, britanski potni list in uradno dovoljenje Velike Britanije za trgovanje z vojaško opremo. Prvi kapital je ustvaril s pomočjo tesnih poslovnih povezav s takratnim srbskim vrhom. Nezakoniti posel z Jemnom je bil vreden kar sto milijonov dolarjev, šlo pa je za ilegalni izvoz ostrostrelskih pušk.

Srbski in hrvaški mediji tudi menijo, da bi Tešiću, ki ga uvrščajo med največje financerje Srbske napredne stranke (SNS), brez vedenja vsaj dela državnega sistema Srbije težko uspelo prepeljati zabojnike iz Srbije na Reko. Na čelu SNS je prvi podpredsednik srbske vlade Aleksandar Vučić, članstvo v njej pa je zamrznil srbski predsednik Tomislav Nikolić. Na navedbe v medijih se za zdaj nista odzvala niti uradni Beograd niti vrh SNS. Stranko so srbski mediji v preteklosti povezovali tudi z drugimi trgovci z orožjem, ki imajo korenine v srbski službi državne varnosti ali med domnevnimi domoljubi s severa Kosova.