»V Sloveniji dovolj posluha za palestinsko vprašanje«

Barbara Vodopivec, aktivistka gibanja BDS, o stališču slovenske politike do Izraela in očitkih o podpori skrajnežem.

Objavljeno
23. julij 2014 20.40
PALESTINIANS-ISRAEL/SPAIN
Mojca Boštele, Delo.si
Mojca Boštele, Delo.si
Izraelska ofenziva na Gazo je marsikje po svetu spodbudila­ vrsto protestov v podporo Palestincem ter pozivov vladam in mednarodni skupnosti, naj ukrepajo. Pomemben glas protesta proti izraelski politiki je tudi mednarodno gibanje za bojkot, dezinvesticije in sankcije (BDS) proti Izraelu, ki v Sloveniji deluje od leta 2011.

Aktivistka Barbara Vodopivec se je priključila gibanju pred dvema letoma. Pravi, da poskušajo v Sloveniji odpreti prostor za palestinsko zgodbo, hkrati pa analizirati izmenjavo med Slovenijo in EU ter Izraelom in izvajati akcije ­bojkota.

V petek je na Kongresnem trgu v Ljubljani zavihrala palestinska­ zastava. Protestni shod ste organizirali z zavodom Nur. Ste tudi pobudnica peticije, s katero slovenske politike pozivate, naj zahtevajo takojšnjo prekinitev nasilja nad Palestinci. Ste zadovoljni z odzivom?

Zaradi izkušenj iz preteklih protestov in drugih dogodkov nekako ne pričakujemo veliko ljudi. Tokrat se jih je zbralo med sto in sto petdeset in s tem smo zadovoljni. Tudi število podpisnikov peticije kaže na zavedanje, da je treba ukrepati. Težava je, da se vlada še ni odzvala, čeprav smo jo prosili za izjavo.

Je v Sloveniji veliko zanimanja za izraelsko-palestinske odnose?

Med ljudmi v Sloveniji je dovolj posluha za palestinsko vprašanje. Veliko let sem delovala na področju človekovih pravic. Če primerjam z drugimi temami, izraelsko-palestinsko vprašanje pritegne veliko več pozornosti. To je nekaj, kar spremljamo že vse življenje in kar tudi naši starši spremljajo skoraj vse življenje. Četudi ne poznamo podrobnosti, je vedno prisotno in ljudje so senzibilni.

Kako bi komentirali očitke, da s svojim delovanjem podpirate skrajneže, palestinsko gibanje Hamas?

Gre za provokacijo ali nepoznavanje. Če rečeš, da z izražanjem solidarnosti s Palestinci podpiraš Hamas, ne razumeš celotnega konteksta ali pa verjameš, da so vsi Palestinci pripadniki Hamasa. BDS je heterogeno civilnodružbeno in ne politično gibanje, ki nima izoblikovanih stališč do političnih frakcij; morda so med podporniki BDS tudi pripadniki Hamasa. Gibanje temelji na dveh predpostavkah – da je nenasilno in da izraža solidarnost z vsemi Palestinci, ne glede na njihovo politično prepričanje.

Gibanje BDS je vzniknilo pred skoraj desetimi leti, nekaj let pozneje je doseglo tudi Slovenijo. Zakaj?

Po eni strani smo ga pripeljali, ker verjamemo, da mora imeti Slovenija jasna stališča do mednarodnih vprašanj. Zdi se nam, da bi BDS lahko prispeval k oblikovanju političnih stališč – da državo prisilimo, naj oblikuje skladnejšo politiko do vprašanja Palestincev. Po drugi strani je morda neki osebni moment – prepričani smo, da na območju Izraela in Palestine prihaja do okupacije, apartheida, vsakodnevnega kršenja mednarodnega prava, vojnih zločinov … Kot ljudje in svetovljani imamo dolžnost, da izrazimo solidarnost in najdemo strategije pritiska, s katerimi bomo temu naredili konec.

Kakšne so te strategije in kakšni so cilji BDS na globalni in slovenski ravni?

BDS v Sloveniji deluje po enakih načelih in ima enake cilje, kot jih ima svetovna kampanja BDS – zahtevamo končanje okupacije zasedenih ozemelj, enakopravnost Palestincev, ki živijo v Izraelu (teh je več kot milijon), ter priznanje pravice do vrnitve palestinskih beguncev, ki so morali leta 1948 zapustiti domove. Če gledamo s stališča Slovenije, je naš cilj ozaveščati javnost o dogajanju. Po eni strani si želimo odpreti naš prostor za palestinske zgodbe, po drugi strani gledamo, kakšno je slovensko sodelovanje z Izraelom na gospodarski, znanstveni in kulturni ravni. Preverjamo, kakšni izdelki se tu prodajajo, ali morda prihajajo iz okupiranih ozemelj …

Prav tako spremljamo stališče slovenske politike in opozarjamo na neskladja. Slovenija kot marsikatera druga država podpira Palestince pri prenekaterem političnem vprašanju, ko pa pride do gospodarskih sporazumov, se to spodkopava. Treba je opozarjati, da nastajajo neskladja – ne moremo se po eni strani politično zavzemati za pravice Palestincev, po drugi pa podpirati gospodarsko sodelovanje, po možnosti z nezakonitimi naselbinami.

Kako je slovensko gibanje vpeto v mednarodno mrežo BDS?

Predvsem na evropski ravni imamo veliko stikov z različnimi gibanji za pravice Palestincev. Sodelujemo pri pozivanju evropskih institucij, naj sprejemajo skladnejše politike. Opozarjamo na sporne evropske sporazume z Izraelom, eden od njih je tudi evro-mediteranski pridružitveni sporazum, na podlagi katerega lahko Izrael z območij, ki so uradno priznana kot del izraelskega ozemlja, v EU izvaža svoje produkte brez carine. Za izdelke z okupiranih območij mora plačati carino, kar pa ne pomeni, da se jih ne uvaža. EU tako dopušča uvoz spornih izdelkov. Z napadi se je znova začelo pritiskati na EU, naj zamrzne sporazum.

Kako uspešni ste?

Težko je reči, to so stvari, ki se gledajo na dolgi rok. V Sloveniji smo se začeli angažirati pred tremi leti. Sama to natančneje spremljam zadnji dve leti in težko je reči, ali se je v tem času kaj spremenilo. Mirovna pogajanja so vedno v neravnovesju – Palestinci nimajo pogajalske pozicije – in zato bodo vedno propadla. Zdi se mi, da gre za ponavljajoči se cikel. A posledice pritiskov so vsekakor vidne.

Vedno več je članic EU, ki kažejo izrazito nezadovoljstvo. Letos je sedemnajst članic EU, med njimi tudi Slovenija, sprejelo priporočila podjetjem, naj bodo previdna pri sodelovanju z Izraelom. Naj preverijo, da ne sodelujejo s podjetji, ki so povezana z nezakonitimi naselbinami. To je napredek, a je v primerjavi s tem, kar se dogaja – če gledamo z vidika razsežnosti in časovnega obdobja – razmeroma majhen.

Na spletni strani opozarjate na sporne izdelke, ki jih je najti v Sloveniji. Kdo bi moral bedeti nad tem?

Ko ugotavljamo, kdo je odgovoren za sporne produkte, naletimo na težave. Ni jasne slike, kdo je odgovoren, pošiljajo nas od enega konca do drugega. Pisali smo določenim inšpektoratom, naj preverijo izvor izdelkov, ki se prodajajo pod znamko 'Made in Israel', zaradi suma, da so nastali na okupiranih območjih, a ni bilo odgovora.

Je vse odvisno od ozaveščenih državljanov?

Vsekakor je pomemben pritisk posameznika, ampak glavne poteze morajo vleči države.