Tiskane izdaje
Kot je na tiskovni konferenci povedal španski notranji minister Jorge Fernández Díaz, bi zasežena količina eksploziva lahko uničila avtobus. Minister je prepričan, da so osumljenci načrtovali napad bodisi v Španiji bodisi drugod po Evropi.
Identiteta trojice sicer še ni potrjena, znano je le, da je eden od njih državljan Turčije, dva pa po poročanju časnika El Pais prijahata z območja nekdanje Sovjetske zveze − po navedbah radia Cadena Ser sta Čečena. Kot piše časnik El Mundo, ju je Fernández opisal kot zelo nevarna in dodal, da je eden od njiju pomemben član Al Kaide.
Domnevni teroristi, ki so se menda usposabljali v Al Kaidinih kampih za urjenje v Pakistanu in Afganistanu, so po poročanju El Paisa povezani s pakistansko skrajno skupino Laškar al Taiba, vejo Al Kaide, odgovorno za napade v indijski finančni prestolnici Mumbaj novembra 2008, v katerih je umrlo več kot 160 ljudi.
V Španiji so v zadnjih letih sicer aretirali več islamskih skrajnežev, zadnjič marca, ko je policija v Valencii aretirala domnevnega člana Al Kaide. Ta je po navedbah španskih oblasti vodil enega od najpomembnejših džihadističnih forumov, posvečenega rekrutiranju in indoktrinaciji.
Še vedno živ spomin na napade v Madridu
Španija sicer še vedno ni pozabila terorističnih napadov, ki so 11. marca 2004 pretresli Madrid. Kot smo na Delu že poročali, so vsakodnevno jutranjo rutino prebivalcev španske prestolnice takrat nasilno prekinile štiri eksplozije, ki so druga za drugo odjeknile na tamkajšnjih železniških postajah. Umrlo je 191 ljudi, skoraj 2000 je bilo ranjenih.
Napad je osupil mednarodno skupnost, hkrati pa je odločilno posegel v politično dogajanje v času, ko je Španija odštevala zadnje dni pred splošnimi volitvami. Tedaj vladajoča Ljudska stranka (PP) premiera Joséja Maria Aznarja se pri iskanju odgovornih za napad ni obotavljala. Še isti dan je premier odločno obsodil baskovsko separatistično organizacijo Eta, čeprav so mnogi dvomili o krivdi domačih teroristov. Obseg in način napada namreč nista bila skladna z Etinim vzorcem, ki je poleg tega zanikala vsakršno vpletenost.
Ko je postajalo čedalje bolj jasno, da so za napad odgovorni islamski skrajneži, ki jih je k temu bržkone vodilo špansko sodelovanje v iraški vojni, je podpora volivcev vladajoči stranki PP padla. Tri dni po napadu so volivci odrekli zaupanje Aznarju in namenili zmago socialistom Joséja Luisa Rodrígueza Zapatera. Ta je kmalu po zmagi izpolnil predvolilno obljubo in odpoklical španske sile iz Iraka. Očitki, da je Aznarjeva vlada zaradi nabiranja političnih točk prikrivala resnico in krivdo pripisovala Eti, kljub temu niso potihnili.
Policija je nekaj tednov po napadu v stanovanjskem bloku v mestu Leganes, nedaleč od Madrida, izsledila šesterico osumljencev, vendar so se ti, ko so ugotovili, da so obkoljeni, razstrelili. Poleg osumljencev je bil v eksploziji ubit tudi pripadnik posebne policijske enote, 15 jih je bilo ranjenih.
Pozneje se je na zatožni klopi zaradi sodelovanja pri napadu znašlo 27 ljudi. Tri glavne obtožence je sodišče leta 2007 obsodilo na 40.000 let zapora, osem obtožencev pa je oprostilo. Med njimi tudi Rebeja Osmana Sajeda Ahmeda, imenovanega Mohamed Egipčan, ki je domnevno organiziral napade, vendar tožilstvo ni zbralo dovolj dokazov za obsodbo. Vrhovno sodišče je leto pozneje med pritožbenim postopkom oprostilo še šest obtožencev.
Po mnenju sodišča so bili obsojeni člani Maroške islamske bojne skupine (GICM), ki je napad menda organizirala na lastno pobudo. Kljub temu še vedno sumijo, da je bila v napad vpletena tudi teroristična mreža Al Kaida. Član GICM je bil namreč tudi zdaj že pokojni skrajnež Amer Azizi, ki je nekaj časa sodeloval z enim od poveljnikov Al Kaide Hamzom Rabiom.
