V Teksasu veljajo teksaški zakoni

New York – Nekaj kratkih vzdihov in komaj slišno hropenje so bili zadnji znaki življenja Edgarja Tamaya, mehiškega državljana, ki so ga v sredo ponoči po ameriškem času usmrtili v zvezni državi Teksas. Ameriško vrhovno sodišče je isti večer zavrnilo zadnji poskus, da se prepreči izvršitev kazni, oblast v Teksasu pa kljub mednarodnim protestom, pritisku Mehike in prošnjam Bele hiše ni odlašala.

Tamayo, ki je ob smrti štel 46 let, je bil obsojen za uboj policista Guya Gaddisa, ki ga je leta 1994 v Houstonu aretiral zaradi ropa. Med vožnjo na policijsko postajo je Tamayo iz hlač potegnil skrito pištolo in ustrelil Gaddisa v glavo in hrbet. Policisti so ga ponovno aretirali le nekaj ulic naprej od uboja, še vedno je bil vklenjen v lisice in še vedno je nosil naropano uro in verižico. Primer se je začel zapletati, ker ga niso opozorili, da ima pravico do pravne pomoči svoje države, o njegovi aretaciji pa niso obvestili niti mehiškega konzulata.

Neupoštevanje dunajske konvencije

Odvetnika Tamaya, Maurie Levin in Sandra Babcock, trdita, da bi lahko bil s pravočasno pomočjo svoje matične države obsojen na milejšo kazen. V skladu z določilom dunajske konvencije o konzularnih odnosih je treba tujega državljana ob aretaciji obvestiti, da ima pravico do stika s predstavniki svoje države, in jih prositi za pravno pomoč. Odvetnika trdita, da je bil Tamayo duševno bolan in imel poškodbo možganov, njegov inteligenčni količnik pa da je znašal le 67, kar ga uvršča globoko pod povprečje. Toda oblasti v Teksasu so Mehiko obvestile šele ob začetku sojenja.

Mednarodna zakonodaja tudi za zvezno državo?

Izvršitev smrtne kazni je hkrati sprožila vprašanje, ali je zvezna država dolžna spoštovati mednarodno zakonodajo. Meddržavno sodišče Združenih narodov v Haagu je leta 2004 namreč izdalo odločbo, da je treba preučiti primere več deset mehiških državljanov, ki so v ZDA čakali na izvršitev smrtne kazni, ter ugotoviti, kako je kršitev njihovih pravic vplivala na obsodbo. Med njimi je bil tudi Tamayo. Vendar nobeno ameriško sodišče ni opravilo revizije primera, ameriški zunanji minister John Kerry pa je oblasti v Teksasu obvestil, da so Združene države dolžne spoštovati mednarodno zakonodajo.

A guverner Teksasa Rick Perry in teksaški pravosodni minister Greg Abbott sta prepričana, da odločitve Meddržavnega sodišča ne omejujejo ravnanja zvezne države, kar so potrdili tudi sodniki teksaškega sodišča za pritožbe in ameriškega vrhovnega sodišča. Čeprav je že predsednik George Bush mlajši 2008 ukazal državam, naj spoštujejo mednarodne sodne odločbe, je država Teksas v pritožbi tudi vrhovno sodišče prepričala, da predsedniški ukaz ni veljaven, če ameriški kongres ne sprejme ustreznega zakona.

Teksaškega državnega vrha nista omajala poziv komisije za človekove pravice, ki deluje pri Organizaciji ameriških držav, naj spoštuje mednarodno sodno odločbo, niti opozorilo državnega sekretarja Johna Kerryja, da bo usmrtitev močno otežila zmožnost Združenih držav, da v tujini pomagajo svojim državljanom. »Če sami ne spoštujemo zavez dunajske konvencije, bomo zelo težko kaj takega zahtevali od drugih držav,« je dejala Marie Harf, tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva. Toda predstavniki guvernerja so odgovarjali, da v Teksasu veljajo teksaški zakoni, ne glede na to, od kod prihajajo storilci.

Ostri odzivi Mehike

Smrt Tamaya je povzročila ostre odzive v sosednji Mehiki, njihov veleposlanik v ZDA Eduardo Medina Mora je Kerryja opozoril, da takšno ravnanje močno načenja odnose med državama. Številni mehiški politiki so prosili Perryja, naj odloži izvršitev smrtne kazni, podobne pozive je prejemal od tujih diplomatskih predstavništev in humanitarnih organizacij z vsega sveta. Po podatkih nevladne organizacije Informacijsko središče o smrtni kazni (DPIC) so od leta 1976, ko so v ZDA ponovno uvedli smrtno kazen, usmrtili 29 tujih državljanov, le eden od njih pa je bil o svojih pravicah obveščen v skladu z mednarodnimi pravili.

Sam Tamayo se je do srede že vdal v usodo. Pred smrtjo je v celici predstavnikom zvezne države dejal, da je »pripravljen na odhod«, in dodal, da je bilo »dvajset let predolgo«. Med usmrtitvijo nikoli ni pogledal sorodnikov pokojnega policista, ki je le štiri dni pred ubojem izvedel, da bo postal oče. Pred zaporom v Huntsvilleju se je zbralo več deset policistov in prijateljev pokojnega policista in s hrumenjem motorjev pospremilo smrt njegovega morilca.