Tiskane izdaje
Ankara − Reševalci so iz premogovnika v bližini mesta Soma v turški pokrajini Manisa rešili še nekaj rudarjev in na plano potegnili še več trupel − število smrtnih žrtev je naraslo na 245. Reševalci poleg tega predvidevajo, da je okoli 120 rudarjev še vedno ujetih približno dva kilometra pod zemljo in štiri kilometre od izhoda iz premogovnika.
Koliko ljudi je pravzaprav še vedno ujetih pod zemljo, ni jasno. Turški minister za energetiko Taner Yıldız je v eni prvih izjav sinoči dejal, da je bilo v rudniku v času nesreče 787 rudarjev. Že med včerajšnjo prvo fazo reševanja so po njegovih besedah uspeli rešiti 363 rudarjev, danes pa so jih po navedbah turških medijev iz premogovniških jaškov rešili še nekaj deset, skupno torej 450. Najmanj 85 med njimi se jih zaradi poškodb zdravi v bolnišnici.
Minister Yildiz opozarja, da reševalci bijejo težko bitko s časom in da je »upanja za rešitev tistih, ki so še vedno v rudniku, vse manj«. V rudniških jaških še vedno gori požar, čeprav so sprva poročali, da ga je reševalcem uspelo pogasiti že včeraj, poleg tega pa je premogovnik poln dima. Večina rudarjev je umrla zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki zdaj ovira tudi reševanje. Gasilci v rudarske jaške še vedno dovajajo kisik, a čas ni na njihovi strani. Minister Yildiz je ocenil, da gre za najhujšo rudarsko nesrečo v Turčiji doslej.
Kraj dogodka si bosta danes ogledala turški predsednik Abdullah Gül, ki je zaradi nesreče odpovedal predvideni obisk Kitajske, in premier Recep Tayyip Erdoğan, ki je že odpovedal za danes načrtovani obisk Albanije. Turška vlada pa je že razglasila tridnevno žalovanje.
Napovedani protesti
Eksplozija v enem največjih premogovnikov v pokrajini Manisa je odjeknila včeraj okoli 14.30 ure po našem času, ravno med menjavanjem izmene. Po prvih ugotovitvah je nesrečo povzročila napaka na električnem transformatorju.
Tragedija je opozorila na slabe varnostne standarde pri delu, ki pestijo Turčijo. Mednarodna organizacija dela (ILO) je namreč že leta 2012 ocenila, da ima Turčija najvišjo raven smrtnosti med delavci v Evropi in tretjo najvišjo na svetu. Samo v rudarskem sektorju je leta 2012 umrlo 61 ljudi, med letoma 2002 in 2012 pa je v turških rudnikih umrlo več kot tisoč ljudi.
Opozicija je po nesreči pozvala k preiskavi o padcu varnostnih standardov v nekdaj državnih rudnikih. Ministrstvo za delo je sicer sporočilo, da so pristojni redno izvajali nadzor rudnika, nazadnje marca, ko niso zaznali nepravilnosti. Da je bilo za varnost poskrbljeno je izjavi za javnost zagotovil tudi operater rudnika, premogovniško podjetje Soma Komur. »Na žalost je nekaj naših delavcev v tragični nesreči življenje izgubilo. Nesreča se je zgodila kljub maksimalnim varnostnim ukrepom in inšpekcijam,« so sporočili. Eden od rudarjev Oktay Berrin je za francosko AFP narisal povsem drugo podobo - zatrdil je, da rudarji pod zemljo niso bili zaščiteni. »V tem rudniku ni varnosti. Sindikati so zgolj marionete, našemu vodstvu pa je mar le za denar.«
Trditvam Some Komur, ki zaposluje okoli 6500 ljudi, ne verjamejo niti mnogi drugi, ki so tako podjetje kot vlado obtožili malomarnosti. Po navedbah Hürriyeta bodo danes zaradi nesreče po državi potekali protesti. »Rudarska nesreča, ki smo ji danes priča v zasebnem rudniku, je resnično umor na delovnem mestu najvišje stopnje. Soočamo se z najhujšim umorom na delovnem mestu v zgodovini države,« je povedal Çetin Uygur, nekdanji vodja rudarskega sindikata Maden-İş. Odzvali so se tudi v sindikatu DİSK, od koder so sporočili, da je v rudniku delalo veliko delavcev iz podizvajalskih podjetij.
Po poročanju Hürriyeta so sindikati že dlje časa vlado opozarjali na skrb vzbujajoče razmere v panogi, še posebej na podizvajalska podjetja, ki v rudnike pošiljajo ljudi brez ustrezne izobrazbe in urjenja.
