Tiskane izdaje
Dunaj – Na nehvaležno visokem mestu seznama najbolj finančno ogroženih držav se je znašla tudi Madžarska. Država se sooča z visoko brezposelnostjo, ponovnim krčenjem BDP in največjo inflacijo v EU.
Ameriški specializirani spletni portal Business Insider je na podlagi stroškov zadolževanja analiziral 59 držav in sestavil lestvico 20 najbolj finančno ranljivih. V prvi deseterici, na devetem in desetem mestu, sta se znašli tudi dve sosednji državi: Madžarska in Hrvaška. Ekipa spletnega portala je lestvico sestavila na podlagi cene zavarovanj kreditnega tveganja (CDS) na finančnem trgu. Na prvem mestu, daleč pred vsemi ostalimi, se je pričakovano znašla Grčija, sledijo pa Argentina, Ciper, Ukrajina, Portugalska, Venezuela, Egipt in Irska, nato pa Madžarska in Hrvaška.
Glede na izsledke portala je Madžarska v še slabšem položaju kot članici evroobmočja Italija in Španija. Slednja je pred nedavnim napovedala, da bo zaprosila za do 100 milijard evrov pomoči za njen bančni sektor, tudi za Italijo se že nekaj časa špekulira, ali bo zaradi previsokih obresti na mednarodnih finančnih skladih prisiljena zaprositi za pomoč drugih držav evro skupine.
Po podatkih evropskega statističnega urada ima Madžarska najvišjo stopnjo inflacije med članicami EU; maja je rast cen na letni ravni je znašala 5,4 odstotka. Ob tem se je madžarsko gospodarstvo v prvem letošnjem četrtletju ponovno pogreznilo v recesijo, BDP se je namreč zmanjšal za 1,2 odstotka glede na enako obdobje lani. Hkrati brezposelnost vztraja na visokih 11,6 odstotkih.
S temi podatki stopa vlada Viktorja Orbana v drugo polovico svojega mandata, v katerem po mnenju opazovalcev ni izpolnila svojih obljub o zmanjšanju korupcije in izboljšanju gospodarskih razmer. Zaradi kontroverznega zakona o narodni banki, ki zmanjšuje njeno avtonomijo, se pogovori o nujno potrebni pomoči z Mednarodnim denarnim skladom in EU sploh še niso začeli. Madžarska letos namreč potrebuje približno 15 milijard evrov za poplačilo dolgov, saj denarja na finančnih trgih ne more dobiti pod sprejemljivimi obrestmi; te se gibljejo pri približno devetih odstotkih za desetletne obveznice. Dobra novica pa je, da je Evropska komisija umaknila grožnjo o zamrznitvi 500 milijonov iz evropskih regionalnih skladov za Madžarsko, po tem ko je vlada napovedala manjši primanjkljaj v letošnjem proračunu.
Vendar je Orbanova vlada po mnenju Ágostona Mraza, direktorja političnega inštituta Nézőpont Intézet iz Budimpešte, kljub temu izpolnila večino predvolilnih obljub; najpomembnejša je po njegovem vzpostavitev politične in finančne stabilnosti. »Orbán je na volitvah leta 2010 dobil mandat, s katerim lahko vlada, kljub sprejemanju težkih in nepriljubljenih odločitev, na primer o dvigu davkov. Do leta 2014 ne bo nobenih volitev, niti lokalnih. Njegova parlamentarna skupina je enotna glede vseh pomembnejših zadev. Stabilnost je v teh časih pomembna dobrina, kot je to mogoče videti na primeru Grčije in Italije, o tem bi se najbrž strinjali tudi v Sloveniji,« je za Delo povedal Mraz. Ki pa se strinja, da bo morala Orbanova vlada do 2014 pokazati boljše rezultate na gospodarskem področju, če bo želela ponovno izvolitev.
CDS: zavarovanje
pred bankrotom
Izmenjava posojilnega tveganja (angleško credit default swap, CDS) je dvostranski dogovor o zavarovanju določene terjatve, kjer kupec izdajatelju plača premijo, izdajatelj pa mora kupcu v primeru neplačila dolga, za katerega je bil dogovor sklenjen, poplačati nastalo škodo. CDS je lahko izdan v obliki vrednostnega papirja, s katerim se lahko nato trguje, njegova cena pa nato odraža »mnenje« investitorjev oziroma finančnih trgov o tveganju za bankrot neke države ali drugega subjekta katerega dolg je zavarovan s CDS. V časih pred krizo se je trgovanje s CDS razmahnilo na bilijonske vsote, tudi med investitorji, ki nimajo nobenega interesa v dejanskem zavarovanju določene terjatve. Takšni posli so poleg tega tudi nepregledni, saj zanje ne veljajo pravila obveščanju nadzornih agencij. Evropski parlament je novembra lani prepovedal trgovanje s t. i. golimi CDS-ji (tistimi, kjer pri kupcu ne obstaja zavarovalni interes) na državni dolg.
