V ZDA oživljena razprava o splavu

New York – Ameriška politika­ ima novo zvezdo, Wendy­ Davis,­ prej ne ravno znano članico senata v zvezni državi Teksas. Njena znamka športnih copat je prodajni hit na spletu,­ zaradi nje se članstvo med demokrati v povsem republikanski državi ne zdi izgubljanje­ časa.

Predvsem pa je znova opozorila na ožanje pravice do splava, ki ga poskuša konservativna desnica izpeljati po Združenih državah. Izredna seja teksaškega senata naj bi bila rutinsko opravilo, na katerem so republikanci z udobno večino (19 glasov od 31 sedežev) najprej na novo zarisali meje volilnih okrožij in si tako olajšali volilne zmage za naslednjih deset let. Nato je bil na vrsti zakon o omejevanju pravice do splava, a je po vrsti naključij prišel na vrsto šele pred dnevi, na zadnji dan seje. Demokrati so začutili priložnost in za govornico poslali Davisovo, mater samohranilko, ki je kljub porodu pri devetnajstih končala pravno fakulteto na ­Harvardu.

Njena naloga je bilo trinajst ur govoriti brez premora, pri čemer ni smela oditi na stranišče, se okrepčati ali celo nasloniti na mizo. Teksaška pravila za takšno obstrukcijo niso šala, če govorec zaide s teme, mu vzamejo besedo. S pomočjo razjarjenega občinstva na galeriji senata je kljub poskusom večine, da bi po dobrih desetih urah prekinili njeno obstrukcijo, pri čemer so nazadnje celo poskusili ponarediti čas glasovanja, toliko časa zadržala proceduralne postopke, da se je izredna seja uradno iztekla.

Zmaga je na videz pirova, saj je guverner države Rick Perry za danes že sklical začetek nove izredne seje (ki bo trajala 30 dni), na kateri bo zakon skoraj zagotovo sprejet. Toda poparjena desnica je doživela odmeven politični poraz, politična zvezda Davisove pa je čez meje Teksasa zasijala po vsej ZDA. Hkrati je usahla demokratska stranka v povsem republikanski zvezni državi dobila sunek energije, ki ga bo poskušala unovčiti pri krepitvi svojega položaja. Teksas je namreč ena od držav, ki doživlja skokovito­ rast latino skupnosti, ta pa na voliščih podpira demokrate, bolj naklonjene zmernejši politiki do priseljencev.

Načrten boj

Očitanje desnici, da »bije vojno proti ženskam«, je bilo eno močnih orožij levice v zadnji volilni kampanji, teksaški republikanski senatorji pa so v torkovem ostrem boju z razdražljivo agresivnostjo razpihali ta ogenj. Pri tem je pravica do splava, v ZDA letos proslavljajo 40 let od njene uveljavitve, ena od politično najbolj občutljivih tem, do katere imajo Američani izjemno zapleten in zelo polariziran odnos. Zato je levica kritike doslej usmerjala na omejevanje dostopa do kontracepcije ali na pravice žensk, ki so bile žrtev posilstva.

Hkrati je desnica, ki je leta 2010 na valu konservativnega čajankarskega gibanja dosegla pomembne zmage na lokalni ravni po Združenih državah, obnovila napade na to pravico. Njeni aktivisti v številnih zveznih državah vlagajo skoraj enake zakonske predloge, ki omejujejo dostop do splava, kontracepcije in ginekološkega svetovanja. Kritiki trdijo, da je njihov cilj sprožiti sodne postopke, tako da bo vsaj eden od spornih zakonov dosegel vrhovno sodišče, ki bi tako lahko razveljavilo pravico do splava (pri čemer naj bi desnica računala na konservativno večino na sodišču).

Tudi sporni teksaški predlog zakona sledi podobnim vzorcem, saj njegovi avtorji postavljajo v ospredje prepoved splava po 20. tednu nosečnosti (nosečnost v po­vprečju traja 38 tednov), ker je njeno tako pozno prekinjanje sporno tudi za zagovornike pravice do izbire. Tudi v Sloveniji se splav izvaja do desetega tedna nosečnosti, pri višjih nosečnostih pa o njem odločajo komisije za umetno prekinitev nosečnosti v bolnišnicah. Le da teksaška desnica ne dopušča izjem, niti za žrtve posilstva.

Ob stran pa potiska predlagana poostrena merila za klinike za splav, po katerih bi morale opraviti izredno drago in obsežno nadgradnjo v kirurške centre. Zagovorniki predloga zakona trdijo, da jih skrbi »varnost in zdravje pacientk«. V praksi bi to pomenilo, da bi kar 37 od 42 klinik moralo zapreti svoja vrata, kar bi v veliki državi (za 33 Slovenij) s skoraj 26 milijoni prebivalcev močno omejilo dostop do prekinitve nosečnosti. Ta je že tako načrtno otežena, saj morajo nosečnice zdaj najprej na posvet, pogledati sliko zarodka, nato pa čakati najmanj 24 ur.