Predvsem pa je znova opozorila na ožanje pravice do splava, ki ga poskuša konservativna desnica izpeljati po Združenih državah. Izredna seja teksaškega senata naj bi bila rutinsko opravilo, na katerem so republikanci z udobno večino (19 glasov od 31 sedežev) najprej na novo zarisali meje volilnih okrožij in si tako olajšali volilne zmage za naslednjih deset let. Nato je bil na vrsti zakon o omejevanju pravice do splava, a je po vrsti naključij prišel na vrsto šele pred dnevi, na zadnji dan seje. Demokrati so začutili priložnost in za govornico poslali Davisovo, mater samohranilko, ki je kljub porodu pri devetnajstih končala pravno fakulteto na Harvardu.
Njena naloga je bilo trinajst ur govoriti brez premora, pri čemer ni smela oditi na stranišče, se okrepčati ali celo nasloniti na mizo. Teksaška pravila za takšno obstrukcijo niso šala, če govorec zaide s teme, mu vzamejo besedo. S pomočjo razjarjenega občinstva na galeriji senata je kljub poskusom večine, da bi po dobrih desetih urah prekinili njeno obstrukcijo, pri čemer so nazadnje celo poskusili ponarediti čas glasovanja, toliko časa zadržala proceduralne postopke, da se je izredna seja uradno iztekla.
Zmaga je na videz pirova, saj je guverner države Rick Perry za danes že sklical začetek nove izredne seje (ki bo trajala 30 dni), na kateri bo zakon skoraj zagotovo sprejet. Toda poparjena desnica je doživela odmeven politični poraz, politična zvezda Davisove pa je čez meje Teksasa zasijala po vsej ZDA. Hkrati je usahla demokratska stranka v povsem republikanski zvezni državi dobila sunek energije, ki ga bo poskušala unovčiti pri krepitvi svojega položaja. Teksas je namreč ena od držav, ki doživlja skokovito rast latino skupnosti, ta pa na voliščih podpira demokrate, bolj naklonjene zmernejši politiki do priseljencev.
Načrten boj
Očitanje desnici, da »bije vojno proti ženskam«, je bilo eno močnih orožij levice v zadnji volilni kampanji, teksaški republikanski senatorji pa so v torkovem ostrem boju z razdražljivo agresivnostjo razpihali ta ogenj. Pri tem je pravica do splava, v ZDA letos proslavljajo 40 let od njene uveljavitve, ena od politično najbolj občutljivih tem, do katere imajo Američani izjemno zapleten in zelo polariziran odnos. Zato je levica kritike doslej usmerjala na omejevanje dostopa do kontracepcije ali na pravice žensk, ki so bile žrtev posilstva.
Hkrati je desnica, ki je leta 2010 na valu konservativnega čajankarskega gibanja dosegla pomembne zmage na lokalni ravni po Združenih državah, obnovila napade na to pravico. Njeni aktivisti v številnih zveznih državah vlagajo skoraj enake zakonske predloge, ki omejujejo dostop do splava, kontracepcije in ginekološkega svetovanja. Kritiki trdijo, da je njihov cilj sprožiti sodne postopke, tako da bo vsaj eden od spornih zakonov dosegel vrhovno sodišče, ki bi tako lahko razveljavilo pravico do splava (pri čemer naj bi desnica računala na konservativno večino na sodišču).
Tudi sporni teksaški predlog zakona sledi podobnim vzorcem, saj njegovi avtorji postavljajo v ospredje prepoved splava po
Ob stran pa potiska predlagana poostrena merila za klinike za splav, po katerih bi morale opraviti izredno drago in obsežno nadgradnjo v kirurške centre. Zagovorniki predloga zakona trdijo, da jih skrbi »varnost in zdravje pacientk«. V praksi bi to pomenilo, da bi kar