Tiskane izdaje
2:00: Spremljanje v živo zaključujemo s prispevkom našega dopisnika iz Bruslja Petra Žerjaviča: Zdaj se lahko začne bruseljska kadrovska kuhinja − če bo izpolnjena zaveza volivcem, bo kandidat EPP Juncker jeseni nasledil Barrosa na čelu evropske komisije.
Kaj sledi po volitvah?
26.−27. junij: Evropski svet imenuje kandidata za predsednika evropske komisije, ki ga mora potrditi večina članov EP.
1.−3. julij: Prvo plenarno zasedanje osmega sklica parlamenta, na katerem bodo poslanci izvolili predsednika EP.
14.−17. julij: Drugo plenarno zasedanje, na katerem bodo poslanci potrdili predsednika komisije.
1. november: Z delom začne nova evropska komisija.
1. december: Položaj prevzameta novi predsednik evropskega sveta in visoki zunanjepolitični predstavnik EU.
1:54: Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) in evropski socialdemokrati (S&D) so na teh volitvah v primerjavi s prejšnjimi skupaj izgubili od 70 do 80 sedežev ter nimajo stabilne večine, zato stranki potrebujeta liberalce, je poudaril kandidat evropskih liberalcev za predsednika evropske komisije Guy Verhofstadt po objavi prvih izidov, piše STA.
Po Verhofstadtovih besedah bodo tako potrebna širša, vsebinska pogajanja s tretjo največjo skupino v evropskem parlamentu, evropskimi liberalci, ki imajo po prvih projekcijah na podlagi delnih uradnih izidov 71 sedežev, lahko pa jih na koncu dobijo tudi več kot 80.
1:34: Te evropske volitve so ogromen korak naprej za evropsko demokracijo, saj pomenijo konec tradicije, da se o predsedniku evropske komisije odloča za zaprtimi vrati, je poudaril kandidat evropskih socialdemokratov za predsednika evropske komisije Martin Schulz, ki napoveduje bitko za ta položaj s kandidatom EPP Jean-Claudom Junckerjem, piše STA.
Naslednji predsednik mora pridobiti absolutno večino v Evropskem parlamentu in brez dogovora s socialisti večine ni, je po objavi prvih projekcij na podlagi delnih uradnih izidov opozoril Schulz.
V torek bo sestanek predsednikov političnih skupin, ki bodo ocenili izid volitev. Na podlagi tega sestanka bomo videli, kdo lahko začne oblikovati večino, je dejal Schulz. »Juncker bo poskušal, jaz pa tudi.«
0:56: Kandidat EPP za predsednika evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob koncu volilne noči v evropskem parlamentu povedal: »Sem pripravljen in želim si postati predsednik evropske komisije.« Pojasnil je, da noče na kolenih prositi socialistov za sodelovanje pri izvolitvi na položaj. Pripravljen se je povezati tudi z Zelenimi in liberalci. Sam se sicer zaveda, da nekateri nočejo, da bi postal predsednik evropske komisije, a pravi, da je glede na razplet volitev in lizbonsko pogodbo položaj nedvoumen. Napovedal je, da se bo odločno postavil po robu morebitnim intrigam v ozadju.
23:56: Vzporedne volitve napovedujejo, da bo na danskem prepričljivo zmago slavila desnopopulistična Danska ljudska stranka, ki se zavzema za zaostrovanje priseljenske politike. Če se napoved izkaže za pravilno, bodo njeni člani zasedli tri od 13 danskih sedežev v evropskem parlamentu.
Stranka se je v preteklosti večkrat distancirala od francoske Nacionalne fronte. »Obžalovanja vredno je, da stranke, kot sta Nacionalne fronta in Zlata zora, pridobivajo podporo, a to je zato, ker so uveljavljene stranke pustile Evropejce na cedilu,« je povedal član Danske ljudske stranke in evropski poslanec Morten Messerschmidt.
23:37: Na evropskih volitvah v Britaniji je največ glasov osvojila evroskeptična stranka za neodvisnost Velike Britanije (Ukip), ki si med drugim prizadeva za izstop Britanije iz EU in omejitev prostega vstopa preostalih državljanov osemindvajseterice v državo.
23:32: Vzporedni rezultati volitev, ki jih navaja italijanska Ansa, kažejo, da italijanski volivci še vedno zaupajo vladajoči Demokratski stranki premiera Mattea Renzija; namenili so ji 33 odstotkov glasov. Z več kot 26 odstotki glasov ji sledi gibanje Pet zvezd Beppeja Grilla, Berlusconijeva stranka Naprej, Italija! naj bi prejela 18 odstotkov podpore.
23:24: V Španiji je vladajoča Ljudska stranka na današnjih volitvah v Evropski parlament tesno zmagala pred socialisti. Kot poroča spletna izdaja časnika La Gaceta, ki se sklicuje na izide vzporednih volitev, je Ljudska stranka dobila 32,3 odstotka glasov oziroma 19 do 20 sedežev, socialisti pa 30,8 odstotka oziroma 18 ali 19 poslancev, poroča STA.
23:15: Halo, Zagreb, Bruselj kliče: Le zakaj je v najmlajši članici še velikokrat mogoče slišati »oni v EU«, in ne »mi v EU«? Več preberite v prispevku Dejana Vodovnika.
23:11: Po začasnih neuradnih podatkih hrvaške državne volilne komisije na volitvah v evropski parlament vodi koalicija pod vodstvom (v hrvaškem parlamentu opozicijske) stranke HDZ (HDZ-HSS-HSPAS-BUZ-ZDS-HDS) s petimi mandati. Sledi lista (na Hrvaškem vladajoče) koalicije Kukuriku (SDP, HNS, IDS in HSU) s štirimi mandati. Po en mandat sta, kot kažejo prvi rezultati, osvojili stranka OraH, ki jo vodi Mirela Holy, in lista Zveza za Hrvaško.
23:00: Grčija: Zmaga Sirize in preživetje Pasoka: Nova grška levica slavi zgodovinsko zmago, vlada Nove demokracije in Pasoka bo najverjetneje preživela. Več preberite v prispevku Boštjana Videmška.
23:00: Francozi so rekli da − populizmu: slavi skrajna desnica, vladajoči socialisti so doživeli nov poraz. Več preberite v prispevku Mimi Podkrižnik.
23:00: V Nemčiji zmaga CDU/CSU Angele Merkel, a z lepotnimi napakami: konservativci kljub zmagi šibkejši, okrepili pa so se socialdemokrati in zrasli evroskeptiki. Več preberite v prispevku Barbare Kramžar.
22:44: Evroskeptične stranke so v evropskem parlamentu osvojile okoli 129 sedežev, poroča Reuters.
22:35: EU 2014 v živo: pet slovenskih sedežev desnici, trije levici
22:35: Evropske volitve v živo na twitterju spremlja tudi naš dopisnik iz Bruslja Peter Žerjavič @ZerjavicDelo
22:30: Po prvi projekciji rezultatov evropskih volitev na ravni EU je slavila desnosredinska EPP, ki je osvojila 211 sedežev v evropskem parlamentu. Socialisti (S&D) so na drugem mestu s 193 sedeži. Sledijo liberalci (ALDE) s 74, Zeleni z 58 in Levica s 47 sedeži.
Kako je bil videti dosedanji evropski parlament, si oglejte v interaktivni grafiki. Po 23. uri pa bomo začeli objavljati tudi prve delne rezultate evropskih volitev.
22:21: Iz Evropske ljudske stranke so sporočili, da so jim volivci poklonili pravico do imenovanja njihovega kandidata Jeana-Claudeja Junckerja na čelo evropske komisije.
22:18: Nižja volilna udeležba kot v Sloveniji (21 odstotkov) je bila le še na Češkem (19,5 odstotka) in Slovaškem (13 odstotkov). Največji odstotek volilnih upravičencev (90 odstotkov) je volil v Luksemburgu in Belgiji, kjer pa je udeležba obvezna.
22:14: Po vzporednih volitvah je na Madžarskem prepričljivo s 53 odstotki glasov zmagala vladajoča Orbánova stranka Fidesz. Skrajno desni stranki Jobbik so volivci namenili 15 odstotkov glasov.
21:52: Evropski parlament ocenjuje, da se je današnjih volitev v 28 članicah v povprečju udeležilo 43,11 odstotka volilnih upravičencev, torej malo več kot pred petimi leti. Kljub 0,1 odstotnemu dvigu volilne udeležbe pa v evropskem parlamentu govorijo o zgodovinskem trenutku.
Volilna udeležba od leta 1979 dalje ⇓
21:40: Tudi finski liberalec in dosedanji gospodarski komisar Olli Rehn se je očitno prebil v evropski parlament.
21:26: Tudi na Poljskem se obeta zmaga EPP − Civilni platformi premiera Donalda Tuska. Stranka Pravo in pravičnost Jarosława Kaczyńskega je tesno za petami.
21:11: Na zmago skrajne desnice se je že odzval francoski zunanji minister Laurent Fabius, ki je povedal, da je današnji dan prinesel »enega zmagovalca in številne poražence«.
20:47: Spletni portal France24 poroča, da je Marine Le Pen od predsednika Hollanda že zahtevala razpustitev parlamenta in predčasne volitve. »Kaj predsedniku sploh preostane drugega po takem odzivu? Nedopustno bi bilo, da parlament v taki meri ne bi odslikaval volje Francozov.«
20:10: Vzporedne volitve kažejo, da je v Franciji skrajno desna Nacionalna fronta Marine Le Pen dosegla prepričljivo zmago, volivci naj bi ji naklonili kar 25,7 odstotka glasov. Za Zvezo za ljudsko gibanje je volilo 20,7 volilnih udeležencev, socialisti Françoisa Hollanda pa so zbrali 15 odstotkov glasov.
Vse kaže, da bo skrajno desna Nacionalna fronta zasedla 25 od 74 francoskih sedežev v evropskem parlamentu.
19:32: Udeležba na evropskih volitvah v Nemčiji in Franciji je po poročanju Slovenske tiskovne agencije po doslej znanih podatkih večja kot pred petimi leti. O večji vmesni udeležbi poročajo tudi iz Portugalske, Romunije, Švedske, Danske in Španije, o nižji pa iz Italije, Slovaške in tudi Slovenije.
V Franciji je bila do 17.30 ure 43-odstotna, kar je dobri dve odstotni točki več kot leta 2009. V Nemčiji je po ocenah udeležba 47-odstotna, kar je dobre tri odstotne točke več kot leta 2009.
O večji vmesni udeležbi poročajo tudi iz Portugalske, Romunije, Švedske, Danske in Španije. Večja je tudi vmesna udeležba na Hrvaškem, v primerjavi s prvimi evropskimi volitvami leta 2013, ko je bila na koncu sicer le 20-odstotna.
O manjši vmesni volilni udeležbi pa poročajo iz Italije in Slovaške, piše STA. Manjša je tudi vmesna volilna udeležba v Sloveniji, kjer je do 16. ure glasovalo 16 odstotkov volilnih upravičencev, kar je okoli tri odstotne točke manj kot na evropskih volitvah leta 2004 in 2009.
19:05: V Franciji je do sredine popoldneva volilo 35 odstotkov volilnih upravičencev, torej dva odstotka več kot v istem času na zadnjih volitvah. Do začetka popoldneva je v Nemčiji volilo 25,6 odstotka ljudi, približno pet odstotkov več kot leta 2009 v tem času. Na Hrvaškem je do 16. ure volilo 16,45 odstotka volilnih udeležencev, v Sloveniji 16,03-odstotna.
Na Češkem, Poljskem in Slovaškem je volilna udeležba že tradicionalno majhna. »Če bomo presegli 20-odstotno udeležbo, bo veliko,« je povedal poljski premier Donald Tusk, ko je oddal svoj volilni listič. Povedal je, da se nočejo znajti na dnu seznama članic, ko gre za volilno udeležbo, kjer pa bo, kot kaže, konkurenca velika. Na Slovaškem se je po neuradnih podatkih evropskih volitev udeležilo 14 odstotkov volivcev. »Nisem se mogla odločiti, katerega kandidata bi volila. Preveč jih je. Volim na vseh drugih volitvah, a v evropskih ne vidim smisla,« je za AFP povedala prebivalka Bratislave Marcela Kundrathova.
18:49: Vse o evropskih volitvah lahko najdete tudi v naši infografiki. Začasni rezultati bodo prikazani po 23. uri.
18:44: V Grčiji je, kot kažejo izidi vzporednih volitev, tesno zmagala skrajno leva Siriza, ki je dobila 28 odstotkov glasov. Na drugem mestu je vladajoča Nova demokracija premiera Antonisa Samarasa s 25 odstotki glasov, na tretjem pa neonacistična Zlata zora z osmimi do desetimi odstotki glasov.
18:43: Maltežani so svoje evropske poslance izbirali in izbrali že včeraj. Tamkajšnji premier Joseph Muscat je v radijskem intervjuju danes povedal, da je vladajoča laburistična stranka imela boljši rezultat, kot ga je pričakovala. Po njegovih besedah naj bi dobili skoraj 54 odstotkov glasov. »Rezultat kaže, da je zaupanje v vlado še vedno veliko. To nas spodbuja, da svoje delo nadaljujemo z 200-odstotno močjo.« Malto v evropskem parlamentu zastopa šest poslancev.
18:25: Na Cipru je, sodeč po izidu vzporednih volitev, prepričljivo zmagala vladajoča konservativna stranka Demokratski zbor (DISY) s 36,5 do 39,5 odstotka glasov, levo stranko AKEL je podprlo med 25,5 in 28,5 odstotka volivcev, Demokratično stranko pa od deset do 12,5 odstotka.
18:24: V Avstriji je glede na izide vzporednih volitev zmagala desnosredinska Avstrijska ljudska stranka (OVP) s 27,9 odstotka glasov, pred socialdemokrati (SPO), za katere je glasovalo 23,9 odstotka volivcev, in skrajno desnimi svobodnjaki (FPO), ki so dobili skoraj 20 odstotkov glasov. Svoje zastopnike v naslednjem sklicu evropskega parlamenta bodo predvidoma imeli še Zeleni in stranka Neos.
18:00: Rezultati vzporednih volitev nemške ARD TV kažejo, da je največ glasov dobila unija CDU/CSU nemške kanclerke Angele Merkel (36 odstotkov), stranka SPD 27,5 odstotka. Evroskeptični stranki Alternativa za Nemčijo napovedujejo 6,5-odstotno podporo. Vse kaže, da se bo v evropski parlament prvič prebila tudi skrajna desničarska stranka NPD, ki ji napovedujejo med 0,8 in enim odstotkom glasov, poslanske sedeže si obeta še več manjših strank.
17:00: Evropske volitve, na katerih približno 400 milijonov Evropejcev izbira 751 poslancev s petletnim mandatom, spremljamo v živo. Po zaprtju zadnjega volišča v EU, predvidoma ob 23. uri, bodo razglašeni neuradni rezultati.
Osme evropske volitve po vrsti so drugačne. To so prve volitve po uveljavitvi lizbonske pogodbe, kar pomeni bolj neposredno vlogo parlamenta pri izbiri predsednika bruseljske komisije − tudi zato so pomembnejše od preteklih. Čas krize zaznamuje poudarjeno nezadovoljstvo javnosti z nacionalnimi in evropskimi politiki, njihovo upravljanje krize je zasejalo globok dvom o evropskem projektu. Volitve novega parlamenta so zato predvsem spopad evroskeptičnih strank z bruseljsko elito. Napovedujejo se drugačna razmerja moči, a dramatičnih sprememb ni pričakovati.
