Več ko potuješ, manjši se zdi svet

S temi besedami je britanski popotnik Graham Hughes v pogovoru za Independent na kratko povzel svojo izkušnjo zadnjih štirih let, v katerih je podolgem in počez prekrižaril planet. In 33-letni mladenič iz Liverpoola ve, kaj govori. V tem času je namreč obiskal prav vse države sveta, tako tistih 193, ki se ponašajo s članstvom v Združenih narodih, kakor tudi tiste, ki si »polnovrednega« mednarodno priznanega statusa državnosti še niso hotele ali jim ga še ni uspelo priboriti (Vatikan, Palestina, Kosovo, Zahodna Sahara ...).

A to še ni vse. Hughes je namreč svoje epsko potovanje po 201 državah in »državah« opravil, ne da bi se vmes enkrat samkrat povzpel na krov letala, kar mu je uspelo kot prvemu na svetu. Kot pojasnjuje, je vse poti opravil z javnim prevozom, predvsem vlaki, taksiji in ladjami. S tem si je novembra lani prislužil vpis v Guinessovo knjigo rekordov, ki takšen podvig priznava le posameznikom, ki med potjo ne uporabljajo zasebnega prevoza za premagovanje večjih razdalj in ne štopajo.

A ne za dolgo. Pred časom so mu namreč rekordno znamko odvzeli, potem ko se je izkazalo, da na njegovem seznamu formalno še vedno ni največje države sveta. V Rusijo je namreč vstopil nezakonito, ko je prečkal reko Narva na estonsko-ruski meji. Zdaj se je odločil, da bo popravil napako, zato se je prejšnji ponedeljek, z veljavnim ruskim vizumom v potnem listu, povzpel na vlak na londonski postaji Victoria in se odpravil na 25-urno vožnjo proti Gdansku, nato pa naprej proti zadnjemu cilju svojega popotovanja.

In kako ocenjuje 1426-dnevni podvig, za katerega sta ga, kakor pravi, navdušila oče ter nekdanji montypythonovec in avtor popotovalnih dokumentarcev Michael Palin? »Ni tako samotna izkušnja, kot bi se lahko komu zdelo, saj si prisiljen v pogovor z drugimi. Ko si prepuščen sam sebi, se pogovarjaš z več ljudmi. Poleg tega ljudi od potovanja pogosto odvrne vprašanje denarja, ker si mislijo, da je to zelo drago. Toda v bistvu je ceneje oditi na potovanje kot na univerzo. Stroški so nižji, kot če imate stanovanje v Londonu.« Pravi, da je v povprečju porabil deset funtov (11,7 evra) na dan.

Med pohajkovanjem po svetu si je Hughes, ki se namerava po vrnitvi iz Rusije ustaliti v Londonu, nabral obilico izkušenj, kakršnim smo običajni smrtniki priča kvečjemu na malem ekranu: ples z domorodci v pragozdu Papue Nove Gvineje, plavanje v jezeru, polnem meduz, v tihomorskem arhipelagu Palau, ogled ene izmed zadnjih izstrelitev Space Shuttla v Cape Caneveralu na Floridi, štiridnevno prevažanje v puščajočem lesenem kanuju čez Atlantik do Zelenortskih otokov, kjer se je pozneje znašel za rešetkami, tako kot tudi v Kongu, kjer so ga razglasili za vohuna ...