Več zastraševanja, več solidarnosti

Bruselj – Vsi za enega, eden za vse. Tako je glavno logiko Severnoatlantskega zavezništva v času razprav o solidarnosti znotraj njega kot odzivu na ukrajinsko krizo opisal generalni sekretar Anders Fogh Ramussen.

Zavezniške države so se na nov varnostni položaj in strahove vzhodnih članic pred Rusijo že odzvale z nadzorom zračnega prostora, pošiljanjem ladij in krepitvijo dvostranskega sodelovanja. Trajna namestitev večjih enot, ki jo je, denimo, zahteval poljski zunanji minister Radosław Sikorski, velja za politično kočljivo, saj bi utegnila še bolj zapleti odnose Zahoda z Rusijo. Med zadnjimi predvidenimi ukrepi je okrepitev mednarodnih poljsko-nemško-danskih enot v Szczecinu na Poljskem.

Bolj kot draga namestitev večjih enot na vzhodu zavezništva so verjetni namestitev vojaške opreme in načrti za hitro ukrepanje. V Nato že tako odločno zavračajo kakršnokoli vojaško rešitev krize. Ta bi se morala zgoditi po diplomatski in politični poti. Čeprav imajo v načrtu predvsem prihodnje zastraševanje in odvračanje, posledic »nezakonite agresije Rusije na Ukrajino« ne bodo priznali. Po Rasmussenovih besedah naj tako ne bi priznali ruske aneksije Krima in zahtevajo njegovo vrnitev Ukrajini.

Povečevanje izdatkov za obrambo

Poleg krepitve enot na vzhodu zavezništva se kot odziv na krizo v zavezniških krogih čedalje resneje omenjajo večji izdatki za obrambo. Rasmussen opozarja, da bi morali več narediti za varnost, ki je menda »temelj naše blaginje in načina življenja«. Da bi oboje ohranili, bi morali več investirati v obrambo. V zadnjih petih letih, ko je Rusija povečevala izdatke za obrambo za deset odstotkov na leto, je več evropskih zaveznic, ki se morajo spopadati z javnofinančnimi težavami, temeljito porezalo obrambne proračune, tudi za štirideset odstotkov.

Slovenija je med bolj kritičnimi državami. Predvsem zaostaja po naložbah v vojaško opremo, ki znašajo le dva odstotka obrambnega proračuna; za vzdrževanje namenja osemnajst odstotkov, za plače se porabi kar osemdeset odstotkov obrambnega kolača. Natov standard je razmerje 20–30–50. Slovenije znotraj zavezništva še ne obravnavajo kot prisklednika pri zagotavljanju skupne varnosti. Do zdaj sta minister za obrambo Roman Jakič in zunanji minister Karl Erjavec opozarjala, da v Sloveniji ni manevrskega prostora za povečevanje obrambnega proračuna.

O varnosti in odnosih z Rusijo na zasedanju G7

Kratkoročne in dolgoročne posledice ukrajinske krize na varnost in odnose z Rusijo bodo osrednja tema zasedanja G7, ki se bo danes zvečer začel v Bruslju. Zahod že tako spremlja razvoj dogodkov na terenu. Ključni elementi so: uspešno izvedene predsedniške volitve v Ukrajini, zaostrovanje nasilja na vzhodu države in delni odhod ruskih enot z meje. Po navedbah diplomatskih virov naj bi na vrhu G7 pozvali Rusijo, naj prizna izvolitev novega ukrajinskega predsednika, začne pogovore s Kijevom in neha destabilizirati Ukrajino. »Rusija bi morala narediti več za končanje destabilizacije Ukrajine, kot je naredila doslej,« je položaj ocenil eden od virov. Moskvo že tako pozivajo, naj uporabi vzvod za umirjanje razmer, ki da ga ima v rokah. Zahod si želi, da je izvolitev predsednika omogočila začetek umirjanja razmer. To je menda prednostna naloga. Zaostrovanje sankcij bo po navedbah virov, če se bo destabiliziranje Ukrajine okrepili. V takšnem slogu bodo menda napisani sklepi vrha G7. EU sicer še nadaljuje pripravo strožjih (gospodarskih) ukrepov.

V zvezi s soočenjem z Rusijo – v Natu govorijo o največjem varnostnem izzivu po koncu hladne vojne – je povsem nepredvidljivo, kdaj bi se Moskva lahko vrnila za skupno mizo s sedmimi velikimi. Visoki diplomati pravijo, da bi morala najprej začeti delovati v skladu z vrednotami in standardi, kakršne ima G8. »Dokler bo kršila mednarodno pravo, bo G7 ostal G7,« je povedal diplomat. Vrh bo prvič po poldrugem desetletju v formatu sedmih voditeljev (brez Rusije), prvič nasploh pa bo v Bruslju (na sedeže sveta EU), gostila pa ga bo – Unija.