Tiskane izdaje
Policija bi takoj po končanem vkrcanju na letalo, najkasneje pa med vzletom že vedela celo to, kakšno hrano ima potnik najraje. Ustrezne varnostne službe bi tako potencialno sumljive potnike lahko identificirale še pred pristankom.
Po pisanju Spiegel online se v Evropski uniji, verjetno v skladu z aprila letos podpisanim in za marsikoga še vedno spornim sporazumom z ZDA o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih, pripravlja nova direktiva o letalskem prometu. Po njej bi bile vse članice skupnosti v prihodnje dolžne na vseh letih iz Evrope in v Evropo sistematično zbirati podatke o potnikih, jih računalniško preverjati, obdelovati in jih hraniti najmanj naslednjih pet let.
Podatki ne bi bili omejeni le na ime in priimek potnika, njegov domači naslov in kraj, v katerega potuje. Zabeležene in varnostnim službam kadar koli dostopne bi bile tudi take podrobnosti, kot so kreditna kartica potnika, njegova telefonska številka, ime agencije oziroma posrednik, prek katerega potuje, celo podatki o njegovi najljubši hrani med letom in številka sedeža, na katerem je potoval.
Za obdelavo gore podatkov, ki bi se tako zbrali, bi bila zadolžena vsaka posamezna članica EU oziroma njene policijske službe, ki bi podatke zbirale, obdelovale, pregledovale in posredovale vsem preostalim članicam. Vsakega potnika bi bilo tako mogoče že po vzletu letala, vsekakor pa še pred pristankom, ustrezno identificirati ne le po njegovih osebnih podatkih, ampak tudi glede na njegove potovalne, prehranske in številne druge »navade«.
Načrtovana direktiva, ki se precej zgleduje po že leta veljavnem ameriškem zakonu o zbiranju podatkov o potencialno sumljivih potnikih, menda ni neposredno povezana z bojem proti terorizmu. Čeprav naj bi veljala zgolj za lete iz Evropske unije in v Evropsko unijo, pa je že dvignila na noge številna civilna združenja in borce za varovanje osebnih podatkov. Po njihovem prepričanju pomeni zlorabo strahu pred terorizmom in povsem novo paradigmo, po kateri se pred časom morda celo upravičeni varnostni ukrepi zdaj spreminjajo v nekakšen samoumevni policijski nadzor nad vsemi svobodnimi državljani. Direktivo bi bilo povrh vsega zelo hitro mogoče uveljaviti tudi na notranjih evropskih letih in s tem doseči popoln nadzor.
