Tiskane izdaje
Televizijski program je 11. septembra 2001 prekinila izjemna novica - potniško letalo je treščilo v stolp newyorškega Svetovnega trgovinskega centra. Medtem ko so tuji novinarji med predvajanem v živo ugibali, kako je do tega prišlo, so kamere ujele drugo letalo, ki se je v bližini stolpov nekoliko nagnilo in se zaletelo še v drugo stolpnico. Posnetek drugega letala, ki je treščilo v WTC, se je vtisnil v spomin številnih Zemljanov, ki so tistega dne v živo spremljali začetek novega obdobja ravnotežja sil v svetu.
Se spomnite, kje ste bili tistega dne in kaj ste počeli? Naša anketa na ljubljanskih ulicah razkriva, da se večina vprašanih spomni dogodkov tistega dne. Izjema ni niti predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Marko Polič: »Sam sem bil tega dne v Londonu, z neke psihološke konference sem se vračal v Ljubljano.« Kot je pojasnil, je to, da se ljudje spominjajo takih izjemnih dogodkov znan, čeprav ne povsem razumljen pojav.
Pri naravnih katastrofah, atentatih ali terorističnih napadih gre za bolj javni kot zasebni spomin, kljub temu pa se bo besedah Poliča bolj kot samega dogodka spominjamo svojih čustev, kako smo izvedeli za dogodek, kdo ga je z nami spremljal ... »Ljudem se zdi, kot da se jih zelo natančno spominjajo, prav tako pa se spominjajo okoliščin, ko so prvič za dogodek slišali,« pojasnjuje Polič in dodaja, da pogosto spomini na tovrstne dogodke niti niso tako točni, kot se nam zdi. »So plod zaporednih rekonstrukcij,« pojasnjuje.
Spomin na 11. september 2001 po besedah Potiča ostaja tako živ tudi zaradi pogostih ponavljanj in opominjanj na teroristični napad v medijih in drugje. Prav tako pa so ti spomini povezani z našo osebno in socialno identiteto. »Mnogim se zdi pomembno, da so prisostvovali zgodovinskemu dogodku, zato celo dodajajo neresnične podrobnosti, s čimer tudi sami postajajo del zgodovine,« je zapisal in dodal, »napad 11. septembra ima vse značilnosti presenetljivih, strašljivih dogodkov s pomembnimi nacionalnimi [za ZDA] in mednarodnimi posledicami, dolgo in pogosto pa je bil prisoten tudi v medijih. Zato ne preseneča, da se ga še danes tako živo spominjamo in to ne le v ZDA.«
