Tiskane izdaje
Atene – Tudi na ponovljenih parlamentarnih volitvah nobena izmed strank ni dobila dovolj glasov, da bi se lahko suvereno lotila sestavljanja nove vladne koalicije. Nova demokracija na podlagi rezultatov vzporednih volitev vodila s 30 odstotki glasov.
Tik za petami ji je bila koalicija levih radikalnih stranh Siriza z 28,5 odstotka glasov. V prihodnjih dnevih se bo v Atenah dogajal velik politični spektakel. Ene najpomembnejših volitev v sodobni evropski zgodovini so – razen manjše eksplozije pred zasebno televizijsko postajo Skai in gozdnega požara na obrobju Aten – potekale presenetljivo mirno. Kot da se je vsem prilegel oddih od ostre in vseobsegajoče predvolilne kampanje, v katero so se – na strani Nove demokracije – vključili tudi številne tuje države, mednarodne finančne institucije in korporativni mediji.
Na volišču na osnovni šoli Dimotiko v središču Aten je dopoldne vladalo skoraj počitniško ozračje. Otroci volivcev so, medtem ko so njihovi starši oddajali glasovnice, na razgretem asfaltnem igrišču igrali košarko. Nekatere mlajše volivke so bile ovite v kopalne brisače – naslednja postaja tega »odločilnega dne«: plaža. Pred bližnjim sedežem loterije je bila veliko večja gneča kot na volišču, kjer so se policisti skrivali v senci in so upokojenci glasno razglabljali o usodi svoje države.
Med EU in samostojnostjo
»Volil sem Novo demokracijo. Prvič v življenju. Nikoli mi niso bili blizu, saj so preveč konservativni in med njimi je veliko skrajnih desničarjev. A danes se v Grčiji odloča med Evropsko unijo in samostojno potjo. Potjo v neznano. Moja odločitev je odločitev za stabilnost. O vsem drugem bom razmišljal kasneje,« mi je po oddaji svojega glasu dejal 35-letni zdravnik v javni bolnišnici Andonis Lukasis. Govoril je potiho, saj sta bila na volišču navzoča volilna opazovalca komunistične stranke in Sirize, dveh strank, katerih koalicija bi lahko odločila volitve, a se to, kot ves čas ponavljajo grški komunisti, ki še vedno gojijo kult sovjetskega komunizma, nikoli ne bo zgodilo. »Siriza je v resnici stranka kapitala. So naši največji nasprotniki. Nikoli ne bomo sodelovali z njimi. Mi sodelujemo v razrednem boju, oni ga zanikajo. Mi se borimo za ljudi, oni za oblast,« je nekaj prazne slame omlatil 26-letni bradati komunist in brezposelni sociolog Anastazis, ki je na volišču preživel vse dopoldne. Sonce ga je pošteno zdelalo. Njegova koža je bila skoraj tako rdeča kot majica z nepogrešljivim likom Cheja Guevare. »Grki volimo svojo prihodnost. Komunisti hočemo oditi iz Evropske unije. Takoj!« je na volišču, kjer so sicer večinoma volili upokojenci, nadaljeval zaripli mladenič.
»Mi bi si želeli sodelovati s komunisti, a se bojim, da to zaradi njihove trme ne bo mogoče. Danes je zelo pomemben dan za Grčijo. Odločamo se o boju za svobodo ali o predaji in dokončni okupaciji, ki bi jo izvedli mednarodni finančni trgi,« je v popolni srbohrvaščini povedal Koritos Ioanis, dolgoletni član Sirize in, tako kot voditelj koalicije radikalnih levih strank Aleksis Cipras, nekdanji komunist. »Nujno moramo osvojiti več glasov kakor Nova demokracija. Kot zmagovalna stranka bi tako avtomatsko dobili petdeset dodatnih poslanskih sedežev. Tako bi imeli veliko manevrskega prostora za sestavo vlade, kar je vsekakor naš cilj. Zdaj nam ni do sedenja v opozicijskih klopeh. Hočemo prevzeti odgovornost in rešiti državo pred potopom. Ni več veliko časa. Vemo, kaj nam je storiti,« je nadaljeval Koritos, ki je v Beogradu študiral strojništvo.
