Tiskane izdaje
Bruselj – Poljski notranji minister Jerzy Miller ni skrival nejevolje, ker na današnjem zasedanju sveta Evropske unije ni bilo mogoče doseči soglasja o razširitvi schengenskega območja. To po mnenju predsedujoče države celo pomeni, da je Unija snedla obljubo, ki jo je dala Romuniji in Bolgariji. Nikakor ne, je ugovarjal nizozemski kolega Gerd Leers, kajti v pristopni pogodbi je zgolj zapisano, da bosta obe novinki sprejeti v schengen, ko izpolnita pogoje, tega pa doslej menda nista storili. Če imate najboljše ključavnice, so vrata sicer tehnično varna, vendar to prav nič ne pomaga, če jih nekdo odpira, kadar se mu zahoče, je Leers ponazoril pomisleke Nizozemske. Ta je skupaj s Finsko blokirala dogovor, čeprav sta vladi v Bukarešti in Sofiji po ugotovitvah evropske komisije izpolnili tehnične pogoje za vstop na schengensko območje.
Poljska je poskušala utreti pot kompromisni rešitvi, po kateri bi nadzor v romunskih oziroma bolgarskih pristaniščih in na letališčih odpravili 31. oktobra letos, na kopenskih mejnih prehodih pa julija 2012. Predlog je podprla velika večina držav, nasprotovali sta predvsem Nizozemska in Finska, Francija in Nemčija pa nista hoteli sprejemati časovno zavezujočih obljub. »Hoteli smo se izogniti temu, da bi že danes sprejeli odločitev, ki bi jo pozneje lahko obžalovali,« je odklonilno stališče pojasnil minister Leers.
Evropska komisija je ugodno mnenje o pripravljenosti Romunije in Bolgarije objavila že aprila, a so se razširitvi območja uprli v Parizu in Berlinu, po odklonilnem stališču nizozemskega in finskega parlamenta pa so se na prvo črto odpora prebili Haag in Helsinki. Nekatere nezadovoljne članice Unije so po včerajšnjem nesoglasju napovedale, da bodo problem sprožile na naslednjem zasedanju evropskega sveta (17. in 18. oktobra v Bruslju), vendar je uspeh arbitraže najvišjih državnikov Unije zelo negotov.
Malo možnosti za kompromis
Če ne bo napredka pri vsebinskih vprašanjih, tega pa v kratkem ni pričakovati, po prepričanju Haaga tudi razprava na vrhu ni smiselna. Poleg tega je fronta nasprotnikov verjetno preširoka, da bi lahko dosegli kompromis, ki ga morajo članice območja potrditi s konsenzom. V schengnu so vse države Unije, razen Velike Britanije, Irske, Cipra ter Bolgarije in Romunije, v območje brez notranjih meja pa so vključene še Norveška, Švica in Islandija.
Tudi v bližnji prihodnosti možnosti za dogovor niso velike. Evropska komisija bo februarja pripravila vmesno poročilo o izpolnjevanju pogojev v obeh kandidatkah, ki pa bi bilo po današnji izjavi Gerda Leersa lahko predvsem »dobra priložnost za razprave o nadaljnjih korakih«. Naslednja priložnost za dogovor o vključitvi Romunije in Bolgarije v schengen bo julija 2012 po objavi redne letne analize pripravljenosti na izpolnjevanje zahtevne zakonodaje.
Kratkotrajen protiukrep
Nasprotovanje Nizozemske je sprožilo oster odziv Bukarešte, ki je na meji blokirala nekaj tovornjakov s tulipani, češ da tovor ni bil opremljen z zahtevanimi fitosanitarnimi dokumenti, vendar so protiukrep že po nekaj dneh odpravili na zahtevo romunskih cvetličarjev.
