Bruselj - Voditelji EU, med njimi prvič slovenski premier Borut Pahor, so se popoldne sestali v Bruslju. Na vrhu naj bi sprejeli prelomne odločitve o podnebju, gospodarski krizi in Lizbonski pogodbi. Voditelji so uvodoma že podprli zahteve Irske za izvedbo novega referenduma o Lizbonski pogodbi.
Irci so junija na referendumu zavrnili ratifikacijo Lizbonske pogodbe, ki bi morala po načrtih začeti veljati z letom 2009, a se to ne bo zgodilo, saj morajo dokument potrditi vse članice.
Irska naj bi še pred iztekom mandata Evropske komisije 1. novembra 2009 referendum ponovila, v zameno za to pa ji je vrh EU obljubil, da bo v veljavi ostal sedanji sistem oblikovanja Evropske komisije po načelu en komisar na državo članico. Preostala tri vprašanja, ki so irske volivce najbolj skrbela in zaradi katerih je Irska zahtevala posebna "pravno zavezujoča zagotovila", se nanašajo na davčno politiko, splav in izobraževalno ter družinsko politiko ter ohranitev nevtralnosti.
Voditelji naj bi v izjavi zapisali, da bo EU na te pomisleke odgovorila na način, ki bo v vzajemno zadovoljstvo Irski in preostalim članicam unije, izhaja iz osnutka sklepov za vrh.
V iskanju dogovora o podnebno-energetskem svežnju
Voditelji so nato začeli razpravo o podnebno-energetskem svežnju. Francosko predsedstvo EU je že v sredo zvečer razgrnilo prvi osnutek kompromisa o treh glavnih še odprtih vprašanjih, ki je po oceni slovenskih virov v Bruslju "korak naprej, vendar ne rešuje popolnoma problema Slovenije, ki bo predlagala dopolnilo".
EU se je marca lani zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida za 20 odstotkov, povečala delež obnovljivih virov na 20 odstotkov ter za enak delež izboljšala energetsko učinkovitost, sedaj pa mora sprejeti politični dogovor o uzakonjenju delitve bremen v okviru podnebno-energetskega svežnja.
Po stalnih intenzivnih pogajanjih o delitvi bremen v okviru tega zakonodajnega svežnja s ciljem zadovoljiti vse članice in ohraniti verodostojnost EU v svetovnem boju proti podnebnim spremembam so ostala odprta tri glavna vprašanja: vprašanje solidarnosti, uhajanja ogljika ter odstopanj glede avkcij za elektriko.
Odstopanja od načrtovanih pravil, ki jih zahtevajo nekatere članice, predvsem Poljska in Italija, lahko tako prerazporedijo bremena, da bi to bistveno poslabšalo položaj drugih članic, tudi Slovenije. Nekateri viri v Bruslju možen potek pogajanj opisujejo kot "delitev darilc, nad katerim nihče več ne bi imel pregleda".
Voditelji o načrtu za oživitev evropskega gospodarstva
Voditelji sedemindvajsterice bodo razpravljali o tretji glavni temi vrha, načrtu za oživitev evropskega gospodarstva. Podlaga za razpravo bo 200 milijard vreden načrt Evropske komisije, kar je okoli 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) EU.
Glavni kamen spotike naj bi bil prispevek Nemčije k oživitvi evropskega gospodarstva. Številni v EU namreč menijo, da bi morala Nemčija kot gospodarsko najmočnejša članica sedemindvajseterice in največja izvoznica z relativno dobrim javnofinančnim položajem več prispevati k prizadevanjem za oživitev evropskega gospodarstva.