Tiskane izdaje
Bruselj – Po izvolitvi Jean-Clauda Junckerja za predsednika evropske komisije so pred evropskim parlamentom še odločitve o drugih vodilnih položajih v EU. V bitki za prihodnje vodstvo Unije je vse bolj napeto tudi glede delitve vodilnih komisarskih položajev v ekipi predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja.
Voditelji 28 članic so se sinoči zbrali na izrednem vrhu EU, da bi se posvetovali o glavnih kadrovskih vprašanjih. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker želi, da bi bilo med kandidati članic za komisarski položaj več žensk. Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je že zagrozil, da evropska komisija, v kateri bodo na komisarskih položajih le tri ali štiri ženske, ne more pričakovati njihovega soglasja.
Posebno pomembna pa bo odločitev, kdo bo prihodnji visoki zunanjepolitični predstavnik Unije. Juncker pravi, da bi položaj morala dobiti močna osebnost, ki bi lahko predstavljala EU v svetu. Funkcija ima velik simbolični pomen, saj bi imenovanje neizkušenega predstavnika pomenilo, da hočejo vodilne članice v zunanji politiki obdržati v rokah škarje in platno.
V zadnjih petih letih je bila na položaju britanska baronica Catherine Ashton, ki pred imenovanjem ni bila širše znana po Evropi. Vodja diplomacije EU ima po lizbonski pogodbi poseben položaj, saj je član (podpredsednik) evropske komisije in po drugi strani še predseduje svetu zunanjih ministrov. Med mandatom je Ashtonova delovala bolj ali manj v senci zunanjih ministrov vodilnih članic, a kljub temu je dosegla nekaj nezanemarljivih uspehov, denimo v dialogu med Prištino in Beogradom ter v pogajanjih o iranskem jedrskem programu.
Na mizi je tudi odločanje o prihodnjem predsedniku evropskega sveta in vodji evrske skupine. Za najresnejšo kandidatko za Rompuyevega naslednika velja danska premierka Helle Thorning-Schmidt. Prihaja sicer iz socialdemokratskega tabora, a je po stališčih blizu nemški kanclerki Angeli Merkel. Ker prihaja iz članice, ki ni v območju evra, bi v evropskem svetu, ki ga sestavljajo voditelji 28 članic, lahko imela pomembno povezovalno vlogo v odnosih z Veliko Britanijo. V igri za položaj je spet tudi poljski premier Donald Tusk.
Kadrovska matematika
Po izvolitvi Junckerja še vedno ni jasno, kako bo komisija organizirana. Utegne se zgoditi, da bi nekaj komisarjev dobilo nekakšen seniorski položaj v primerjavi z drugimi kolegi.
Države imajo v zvezi z izvolitvijo komisarjev zelo konkretne interese. Slovenija je med državami, ki kandidata za člana komisije (od vstopa v EU je slovenski komisar Janez Potočnik) še niso izbrale. Odločitev naj bi bila sprejeta v prihodnjih tednih. Francija si prizadeva za položaj komisarja za gospodarske zadeve, ki bi bedel na javnimi financami članic.
Njihov še neuradni kandidat je nekdanji finančni minister, socialist Pierre Moscovici. V Nemčiji (Nemčija bo predvidoma spet predlagala konservativca Güntherja Oettingerja, ki je bil v zadnjih petih letih komisar za energetiko) je kar veliko kritik takega kadrovskega koraka, saj je Francija v zadnjih letih med državami, ki so z previsokimi primanjkljaji redno kršila maastrichtska proračunska pravila. Ker je bil v času kršitev na položaju tudi Moscovici, po taki logiki menda ni primeren za položaj nadzornika proračunov članic in zagotavljanje večje javnofinančne discipline.
V kadrovskem odločanju o delitvi položajev so pomembna merila, kakršna so spol, politična pripadnost in geografska lega države.
Za milijardo evrov pomoči
Načelno velja, da bi enega od vodilnih položajev v Uniji morala dobiti ženska. Ker sta bila na dva položaja izvoljena moška (poleg Junckerja še predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz) in ker bo evrsko skupin najbrž vodil Španec Luis de Guindos, je spol ena od prednosti danske premierke Helle Thorning-Schmidt v bitki za položaj predsednice evropskega sveta. Položaj bi bil drugačen, če bi zunanjepolitična predstavnica postala katera od ženskih kandidatk: ne najbolj izkušena italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini ali komisarka za mednarodno sodelovanje Bolgarka Kristalina Georgieva.
V Bruslju je pod sloganom Obnavljamo skupaj potekala donatorska konferenca za pomoč BiH in Srbiji po katastrofalnih poplavah, ki so povzročile veliko materialno škodo in prizadele približno milijon ljudi. Udeležilo se je je štiristo udeležencev iz več kot petdesetih držav, mednarodnih organizacij in podjetij. Po neuradnih informacijah so donatorji zagotovili okoli 1,5 milijarde evrov donacij in ugodnejših posojil. Državi potrebujeta za obnovo okoli 2,3 milijarde evrov. Zbrani denar bi porabili za obnovo šol, hiš, infrastrukture, tovarn, pomoč pri čiščenju min. V Srbiji velik pomen pripisujejo energetiki.
Posebna pozornost bo namenjena temu, da bi preprečili nenamensko rabo denarja. Poleg tega je cilj, da bi se novi objekti gradili na manj poplavno ogroženih območjih. Posredni cilj projekta je tudi krepitev regionalnega sodelovanja, saj so poplave spodbudile solidarnost med prizadetimi državami. Konferenco je na majskem vrhu EU predlagala slovenska premierka Alenka Bratušek. Slovenija je v njeni pripravi sodelovala s Francijo in evropsko komisijo in do zdaj donirala že 3,6 milijona evrov, na konferenci pa je zagotovila še dodaten milijon.
