Tiskane izdaje
Bruselj − »Politika zategovanja pasu se mora končati. Varčevanje uničuje delovna mesta. Ustavite masaker v javnem sektorju,« so se glasila zahteve govornikov na demonstracijah pred začetkom vrha EU.
V hladnem vremenu se je v parku Cinquantenaire na robu bruseljske evropske četrti zbralo več tisoč protestnikov. »Za banke milijarde, za delavce odpuščanje, za brezposelne nadzor!« je pisalo na enem od transparentov. »Kako naj zaupamo ljudem, ki so v institucije EU prišli iz Goldman Sachs in so soodgovorni za krizo? Evropo spravljajo v pogubo,« je bentil belgijski sindikalni aktivist Boris Peynshart.
Osrednja tema vrha je dosedanje spopadanje s krizo, razprava o bilanci. Pred prihodom voditeljev 27 članic se je vrhuška EU sestala s predstavniki združenj evropskih sindikatov in delodajalcev. »Evropski socialni model ni mrtev. Moramo se zavedati, da EU s sedmimi odstotki prebivalstva ustvari več kot polovico vseh svetovnih stroškov socialne države,« je povedal predstavnik združenja delodajalcev BusinessEurope Marcus Beyrer. Po njegovih besedah ne bi smeli pozabiti, da je eden od vzrokov krize življenje nad svojimi zmožnostmi v več državah.
Bo Slovenija laže zadihala?
Na ravni EU se kak odmik od politike zategovanja pasu kot navidezni čarobni paličici še ne obeta. Pred vrhom so skovali besedno zvezo diferencirani rasti prijazna javnofinačna konsolidacija. To naj bi pomenilo, da bodo varčevalne ukrepe spremljali mehanizmi za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja. V uradni retoriki so v ospredju prizadevanja za mlade brez službe. Po drugi strani naj bi države, ki so v primežu recesije, dobile kakšne odpustke glede izpolnjevanje zavez o proračunskih primanjkljajih (največ tri odstotke BDP).
Slovenija, ki naj bi po napovedih Bruslja letos imela kar 5,1-odstotni minus, je med hujšimi primeri. »Pričakujemo, da bo Sloveniji, ki je že od leta 2009 v postopku, ker ima prevelik primanjkljaj, priznan fiskalni napor. S podaljšanjem roka za dosego proračunskega cilja bi vlada laže zadihala. A uradne odločitve še ni, moramo še počakati,« je pojasnil slovenski vir. Do junija naj bi od Bruslja dobila konkretna priporočila. Za Slovenijo ima še posebno težo razprava o prihodnjih neposrednih kapitalskih injekcijah bankam iz kriznega sklada ESM.
Deja vu z Viktorjem Orbánom
Vsaj za medije je bil najbolj pričakovani gost madžarski premier Viktor Orbán. Pred začetkom vrha je sklical posebno tiskovno konferenco. Pred nabito polno dvorano je pojasnjeval, da je bila madžarska vlada − tako kot pred dvema letoma − spet narobe razumljena. »Ste sploh prebrali in razumeli amandmaje?« je s precejšnjo mero vzvišenosti spraševal časnikarje. Z novimi posegi v ustavo da nikakor ne omejujejo ustavnega sodišča kot varuha ustavnosti. Vse sprejeto da je v skladu z vrednotami in pravnim redom EU.
Ali so Angela Merkel, ZDA in drugi, ki so kritizirali amandmaje, slabo informirani, ni pojasnil.
»Prvič, prebrati. Drugič, se posvetovati. Tretjič, ukrepati. To je evropska pot,« je Orbán odgovoril kritikom, ki pravijo, da si Madžarska sploh ne zasluži članstva v EU. Evropska komisija je namreč napovedala, da bo amandmaje preučila. Med vrsticami je namignila, da bo za dosego cilja uporabile razpoložljive ukrepe. Po lizbonski pogodbi lahko kršiteljici temeljni vrednot EU omeji pravice, ki izhajajo iz članstva, denimo glasovanje ali denarno pomoč.
