Tiskane izdaje
Berlin – Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy o konkretnih podrobnostih srečanja nista hotela govoriti. Kljub temu je bilo sporočilo z nedeljskega nemško-francoskega vrha nedvoumno: vodilni državi skupine evra bosta do konca oktobra skupaj predstavili nove rešitve za stabilizacijo skupne valute. Tako naj bi Evropa po Sarkozyjevih besedah pred vrhom skupine G20 na začetku novembra v Cannesu imela trden načrt za učinkovito spoprijemanje z dolžniško krizo. Še več, prestavili naj bi nekakšno novo vizijo Evrope.
Ker sta po zadnjih scenarijih bolj verjetna znatni (menda kar 60-odstoten) odpis grških dolgov in še uradni bankrot Grčije, se mora območje evra pripraviti na zajezitev krize in verižno reakcijo. Da je verjeten večji odpis dolgov, je v nedeljski izdaji FAZ namignil že nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Tudi predstavniki trojke (IMF, ECB in evropske komisije) so konec tedna v časopisju izražali globoke zadržke do grškega uresničevanja obljub iz varčevalno-reformnega programa.
Pozitivno poročilo trojke (ocena bo predvidoma objavljena v drugi polovici meseca) je pogoj za odobritev naslednjega, osemmilijardnega obroka posojil Atenam. Če novega nakazila ne bo, grška država ne bo več mogla poravnavati svojih obveznosti (insolventnost). Predstavnik IMF v Atenah Poul Mathias Thomsen je za Welt am Sonntag povedal, da program ne more biti uspešen, če se grška oblast ne odloči za precej strožje strukturne reforme. Grčija da dela dva koraka naprej in enega nazaj.
Glavna naloga evropskih voditeljev na čelu z Merklovo in Sarkozyjem je preprečiti bančno in posledično še gospodarsko krizo, ki bi najbrž nastala, če bi morali Grčiji odpisati del dolgov. Ti naj bi že prihodnje leto dosegli 160 odstotkov BDP. V zadnjem tednu se je veliko razpravljalo predvsem o novih orjaških kapitalskih injekcijah ogroženim evropskim bankam. Hude težave francosko-belgijske Dexie so že znanilke grozeče bančne krize. Tudi rastoče nezaupanje nad medbančnim trgom čedalje bolj spominja na razmere po propadu Lehman Brothers pred tremi leti.
Kovanje rešitve
Merklova je po srečanju s Sarkozyjem pojasnila, da se obe državi zavedata svoje odgovornosti. Naredili bosta vse potrebno za dokapitalizacijo bank, da bodo lahko dajale posojila gospodarstvu. Pariz je bil doslej – francoske banke imajo z Grčijo več težav kakor nemške – veliko bolj kot Berlin naklonjen rabi denarja iz kriznega sklada EFSF za pomoč bankam, ki bi se znašle v vrtincu krize. Omenjalo se je tudi njegovo zadolževanje pri ECB. Berlin po drugi strani noče, da bi krizni sklad kar naprej prevzemal vlogo rešitelja banke. To da bi morala biti najprej naloga trga in držav.
Nemška kanclerka in francoski predsednik vztrajata, da mora Grčija vsekakor ostati v območju evra. Tudi govorjenju o odpisu grških dolgov in insolventnosti sta se ognila. Med nemškimi strokovnjaki pa je čedalje več tistih, denimo nekdanji glavni ekonomist Otmar Issing, ki pravijo, da Grčija po insolventnosti ne bi več smela ostati v območju evra. Po drugi strani je predsednik evropske komisije José Manuel Barroso v Bildu posvaril pred grško insolventnostjo, saj da bi bile njene posledice nepredvidljive.
