Vrnitev vojaka Bergdahla: Iz ujetništva za vojaško pisalno mizo

New York – Šest tednov po razvpiti zamenjavi za pet talibskih ujetnikov se je vodnik Bowe Bergdahl vrnil k opravljanju rednih vojaških dolžnosti. Predstavniki ameriške vojske so sporočili, da je končal vse potrebne terapije, toda njegova usoda še zdaleč ni jasna, saj vojaški preiskovalci še ugotavljajo okoliščine njegovega izginotja junija 2009 v Afganistanu.

Bergdahlov primer je eden najbolj nenavadnih v ameriški vojski zadnjih nekaj let, tako zaradi izginotja iz oporišča svoje enote – domnevno se je odpravil na pustolovski pohod – kot zaradi petletnega ujetništva, del naj bi ga preživel tudi v osami, in zaradi silovitega odziva javnosti, ki ga je njegova izpustitev v zameno za nekdanje pomembne člane talibskega režima povzročila v ameriški javnosti.

28-letni vojak bo opravljal pisarniške dolžnosti in živel v prostorih za podčastnike (v sedanjih čin so ga povišali med ujetništvom) skupaj z drugimi vojaki, ki mu bodo nudili »vodstvo in smernice«, kot so sporočili z vrha ameriške vojske. Med prostim časom bo lahko zapustil vojašnico. »Vodnik je sedaj običajen vojak, brez kakršnihkoli omejitev,« je pojasnil polkovnik Steve Warren, tiskovni predstavnik Pentagona.

Običajen vojak? Nikoli več!

A Bergdahl še zdaleč ni običajen vojak, če drugega ne, njegov primer preiskuje generalmajor Kenneth Dahl, ki bo skušal ugotoviti, ali je mladenič pred petimi leti dezertiral oziroma ali ga čakajo disciplinski ukrepi. Pred odhodom je namreč večkrat izrazil dvom v vlogo ameriške vojske v Afganistanu, nekateri člani njegove enote pa so ga po objavi zamenjave javno obtožili, da je dezerter in da so zaradi obsežne iskalne akcije umirali drugi ameriški vojaki.

Izpustitev petih talibskih ujetnikov iz ameriškega ujetniškega taborišča Guantanamo na Kubi je imela tudi politične posledice. Nekateri republikanski člani kongresa so trdili, da je Bela hiša kršila zakonodajo (predsednik mora o izpustitvi ujetnikov obvestiti kongres, česar niso storili) in se odpovedala politiki, da se ZDA ne pogajajo s teroristi. Prav tako so menili, da je Washington dal preveč v zameno za svojega vojaka.

Vrhovno poveljstvo ameriške vojske je sicer v pismu kongresnikov podprlo njegovo vrnitev v domovino. »Vsak od poveljnikov poudarja preprosto načelo – Amerika za sabo ne pušča svojih vojakov,« je sporočil demokratski senator Carl Levin, ki vodi senatni obrambni odbor. Po njegovih besedah je enotna podpora poveljstva znak trdne zaveze temu načelu, zato je za javnost pomembno, da izve zanjo.

Toda Bergdahlova vrnitev v vojaško službo je že sprožila ogorčenje družina poročnika Darryna Andrewsa, ki naj bi septembra 2009 umrl med iskanjem pogrešanega vodnika. »To je še en poskus, da dajo kredibilnost dezerterju in tako upravičijo izpustitev petih izjemno nevarnih talibov,« je sporočila mati pokojnega Sondra Andrews. Pentagon sicer uradno ni nikoli nobene smrti v Afganistanu povezal z iskanjem Bergdahla.

Plačilo za ujetništvo

Jezo njemu nenaklonjene javnosti zbuja tudi možnost, da bi v primeru brez disciplinskih ukrepov lahko dobil zajetno vojaško plačilo. Za čas ujetništva mu namreč pripada okoli 200.000 dolarjev, dodatnih 150.000 pa mu pripada, če bo preiskava pokazala, da je bil vojni ujetnik (in ne dezerter). Vsota naj bi bil za povrh še neobdavčena.

A strokovnjaki napovedujejo, da ga tudi brez vojaške preiskave čakajo težki trenutki. »Neprestano bo pod precejšnjim stresom, stigma, ki se ga je prijela zlasti v zvezi z okoliščinami njegovega izginotja, bo povzročila precejšnje čustvene odzive drugih vojakov,« meni specialist za psihološke travme David Rudd z Univerze v Memphisu.

Naporne dneve preživlja tudi njegova družina. Po poročanju Fox News vodnik sploh še ni govoril s staršema, v Idaho jima je poslal dve pismi. Robert in Jani Bergdahl sta ves čas sinovega ujetništva vodila kampanjo za njegovo izpustitev, ob objavi zamenjave pa sta v Beli hiši stala ob predsedniku Baracku Obami. Fox News celo trdi, da naj bi v družini prišlo do spora.