Tiskane izdaje
Tripoli, Bengazi − V vedno bolj nemirni Libiji so islamistične skupine v torek po več dnevih spopadov zasedle sedež posebnih enot libijske vojske v drugem najpomembnejšem mestu Bengazi. Gre za doslej najhujšo izgubo libijske vojske v boju proti močnim milicam. Blizu mednarodnega letališča v Tripoliju medtem še vedno divja požar, ki je izbruhnil v skladišču goriva.
Islamistične in džihadistične skupine so v torek obelodanile zavzetje glavnega vojaškega oporišča v Bengaziju na vzhodu države, kar je potrdil tudi predstavnik vojske. Med napadalci je po njegovih besedah tudi skupina Ansar al Šarija, ki jo ZDA uvrščajo med teroristične organizacije, danes poroča Slovenska tiskovna agencija.
V Bengaziju so pred tem teden dni divjali ostri spopadi, v katerih je samo od sobote po navedbah zdravniških virov umrlo 60 ljudi. Posebne vojaške enote so se iz svojega oporišča umaknile po nizu napadov. Te enote so del rednih libijskih sil, ki podpirajo odpadniškega generala Kalifa Haftarja, a se niso podvrgle njegovemu poveljstvu. Haftar je sredi maja začel ofenzivo proti islamističnim skupinam v Bengaziju.
Da so razmere v Libiji povsem ušle izpod nadzora, je pokazala tudi torkova ugrabitev nekdanjega premiera in novoizvoljenega poslanca Mustafa Abuja Šagurja z njegovega doma v Tripoliju. Ugrabitelji so sicer Šagurja po nekaj urah izpustili, a sam o njihovi identiteti noče govoriti, piše STA.
Blizu Tripolija medtem še naprej divja obsežen požar. Izbruhnil je v nedeljo, ko je sredi spopadov rivalskih milic v rezervoar goriva blizu tamkajšnjega letališča priletela raketa. V rezervoarju naj bi bilo več kot šest milijonov litrov goriva, požar pa se je nato razširil še na bližnje skladišče goriva.
Oblasti so posvarile, da bi se požar lahko razširil še na rezervoar, ki hrani več kot 90 milijonov litrov utekočinjenega zemeljskega plina, kar bi lahko povzročilo hudo uničenje. Zato so znova pozvale h prekinitvi ognja na območju letališča, kjer se rivalske milice že dva tedna borijo za nadzor nad njim.
Tamkajšnji spopadi so doslej terjali okoli sto smrtnih žrtev, 400 ljudi pa je bilo ranjenih. V torek so jih sicer za kratek čas ustavili, a so se nato že popoldne znova razdivjali.
V Libiji je množica različnih milic vzniknila ob vstaji leta 2011, ki je vodila v strmoglavljenje dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija. Vse odtlej libijskim oblastem teh oborožencev ni uspelo spraviti pod nadzor, vse huje pa je od 13. julija, ko so izbruhnili boji za nadzor nad tripolijskim letališčem. To je bilo zadnja tri leta v rokah upornikov iz mesta Zintan, ki so jihz daj napadli njihovi nekdanji soborci.
Zaradi nastalih razmer so v Tripoliju zaprosili za mednarodno pomoč, a sta nekdanji kolonialni vladarici Libije Italija in Grčija dali vedeti, da bi bilo njuno morebitno posredovanje v vsakem primeru osredotočeno zgolj na ustavitev spopadov.
Več svetovnih voditeljev je v ponedeljek zahtevalo prekinitev spopadov v Libiji in ZN pozvalo, naj odigrajo osrednjo vlogo v tamkajšnjem političnem procesu.
Zaradi vse večje negotovosti je več držav evakuiralo svoje državljane iz Libije oziroma zaprlo tamkajšnja veleposlaništva, med zadnjimi Francija, Portugalska, Nizozemska, Kanada in Bolgarija, poroča STA.
Slovensko zunanje ministrstvo že daljši čas iz varnostnih razlogov odsvetuje vsa potovanja v Libijo, v ponedeljek pa je objavilo dodatno obvestilo, da je »zaradi bistveno poslabšane varnostne situacije v Tripoliju« tamkajšnje veleposlaništvo Avstrije začasno zaprto. Slovenija svojega veleposlaništva ali konzulata v Libiji nima.
