Vse bolj zdravi otroci, vse bolj bolni starši

Povprečna življenjska doba se daljša in krajša hkrati. V Pekingu vsak dan diagnosticirajo raka pri 110 ljudeh.

Objavljeno
29. junij 2014 21.39
Zorana Baković, zunanja politika
Zorana Baković, zunanja politika
Peking – V Pekingu vsak dan diagnosticirajo raka pri 110 ljudeh. Bolnikov z nevarno boleznijo je čedalje več. Mestna oblast je prejšnji teden objavila najnovejše podatke o zdravju svojih meščanov in ugotovila, da se razmere na nekem področju njihovega življenja izboljšujejo, na drugem pa slabšajo.

Ljudje so namreč čedalje bogatejši, a tudi vedno pogosteje zbolevajo za različnimi boleznimi. Rakava obolenja so, pravi »bela knjiga« o zdravstvenih razmerah v glavnem mestu, že sedmo leto zapored najpogostejši ubijalec Pekinžanov. Sledijo jim srčne kapi, nato pa možganske. Za vse tri oblike predčasne smrti je krivo predvsem nezdravo življenje, pravijo strokovnjaki. A če upoštevamo podatek, da so pred desetimi leti diagnosticirali polovico manj rakavih obolenj, lahko sklepamo, da vzrok niso samo predolgo posedanje, preobilni obroki in prevelika navezanost na televizor.

Razmere se bodo samo še slabšale, se bojijo Pekinžani in napovedujejo zdravniki, saj lahko v prihodnjih desetletjih pričakujemo še bolj umazan zrak, še bolj nezdravo vodo in še hujše onesnaževanje okolja.

Na Kitajskem se upravičeno lahko pohvalijo s podatkom, da so v zadnjih dvajsetih letih zmanjšali umrljivost otrok, mlajših od petih let, za 75 odstotkov in umrljivost žensk med porodom za 70 odstotkov. Na seznamu s 178 državami, v katerih so ugotavljali, v kako spodbudnem življenjskem okolju živijo nove matere, je Kitajska od lani napredovala za sedem mest, in zasedla 61. mesto. To je precej slabše od vodilne Finske, a tudi precej bolje od zadnjeuvrščene Somalije.

Povprečen Pekinžan četrtino življenja bolan

Na Kitajskem torej otroci živijo čedalje boljše, hkrati pa je v mestih vse težje zagotoviti zdravo življenje odraslih. Med drugim so ugotovili, da je povprečen prebivalec Pekinga četrtino življenja bolan. Ko je namreč središče za nadzor nad boleznimi in njihovo preprečevanje uporabilo kazalnik Hale (Health-Adjusted Life Expectancy), ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, so ugotovili, da bo današnji povprečen osemnajstletnik zdrav samo do takrat, ko bo dopolnil 40,2 leta, nato pa bo bolan, vse dokler ne bo star 81 let in pol, kolikor znaša povprečna življenjska doba Pekinžana.

To tudi pomeni, da bo imel povprečen Pekinžan deset let manj zdravega življenja od prebivalcev zahodnih držav, med katerimi prednjači Kanada, kjer lahko prebivalci, ki v povprečju živijo 80,7 leta, pričakujejo, da bodo popolnoma zdravi kar 73 let.

Lani so izračunali, da se je povprečna življenjska doba na severu Kitajske, kjer za ogrevanje porabijo veliko premoga, skrajšala za 5,5 leta. Če število pomnožimo s 500 milijoni ljudi, kolikor jih živi na tem območju, dobimo skrb vzbujajočih 2,5 milijarde let odvzetega življenja. To je cena onesnaževanja, na katero se Kitajska opira, da bi uresničila načelo, ki ga upošteva že tri desetletja: »Slavno je obogateti.«