Vse več upanja za priseljence v ZDA

Senat s predlogom o poostreni obmejni varnosti kupuje podporo desnice za reformo priseljevanja.

Objavljeno
26. junij 2013 20.36
Immigration
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Ameriška reforma­ politike priseljevanja, ki naj bi enajstim milijonom priseljencev brez dokumentov omogočila legalizacijo bivanja­ v ZDA, je dobila močan pospešek z glasovi republikanskih senatorjev. Petnajst jih je podprlo dopolnilo o poostrenem nadzoru (južne) državne meje, kar daje znak, da bodo konec­ tedna pokimali celotnemu­ ­paketu reforme.

Glasovanje je pokazalo rastočo podporo reformi – ta bi krepko posegla v sedanjo ameriško politiko­ do priseljencev, ki živijo v ZDA brez ustreznih dovoljenj. Zakonsko dopolnilo o varovanju meje je podprlo kar 67 senatorjev (od stotih), kar je dovolj tudi za preglasovanje morebitnega poskusa obstrukcije,­ s katero opozicija v senatu vse bolj pogosto poskuša preprečiti sprejem odločitev (za njeno preglasovanje je potrebnih 60 glasov).

Rastoča (politična) moč priseljenskih skupnosti v ZDA, predvsem Latinoameričanov, se kaže tudi v spremenjenem odnosu politikov do tega vprašanja, saj so zmerni republikanci in konservativni demokrati razrahljali svoja prej nestrpnejša stališča do nedokumentiranih priseljencev in zdaj dopuščajo možnost za njihovo (legalno) vključitev v ameriško družbo. Še leta 2007 je podoben poskus reforme pokopala koalicija nasprotnikov z levice, ki se bojijo višje brezposelnosti, in desnice, ki nasprotujejo amnestiji za nedokumentirane priseljence.

Odpor desnice

Glasovanje še ne pomeni lahke poti do uveljavitve reforme, kaže pa na to, da bo vsaj senat potrdil sedanji predlog, ki ga je sestavila nadstrankarska skupina osmih, v kateri sodelujejo po dva poslanca in senatorja iz obeh strank, demokratske in republikanske. Spodnji dom kongresa, v katerem imajo večino republikanci, izjemno močan vpliv pa najbolj konservativna struja v tej stranki, sicer že vnaprej kaže odpor do reforme, predvsem do možnosti za legalizacijo položaja nedokumentiranih priseljencev.

Zato bo pomembno, s kakšno večino bodo senatorji podprli svoj predlog zakona. Če ta ne bo dovolj prepričljiva (simbolična meja je 70 glasov), bi namreč lahko desnica v spodnjem domu razbila kompromis osemčlanske skupine na več manjših zakonov. Nato bi sprejela­ tiste, ki imajo splošno podporo (recimo lažjo pot delodajalcev do začasnega zaposlovanja tujih delavcev), zavrgla pa manj sprejemljive dele za desnico (legalizacija nedokumentiranih priseljencev).

Ključno vlogo bo odigral republikanski vodja spodnjega doma John Boehner, saj bi uvrstitev predloga senata na glasovanje z glasovi demokratov in zmernih republikancev imela zadostno podporo kljub pomislekom večine na desnici. A Boehner doslej ni slovel po odločnosti ali močnem vplivu na poslance, prej nasprotno.

Predsednik Barack Obama, ki podpira senatni predlog, se je v torek popoldne sešel z vodstvom obeh zbornic kongresa, rdeča nit pogovora pa je bil prav sprejem reforme priseljevanja.

Republikanski senatorji, kot sta John McCain in Marco Rubio, poskušajo prepričati kolege, da je podpora reformi blizu večini volivcev njihove stranke, pomembna je tudi za njeno dolgoročno preživetje, saj so jo priseljenske skupine na zadnjih volitvah po­vsem zapustile. »Kot stranka smo v demografski spirali smrti,« je bil jasen tudi sicer zelo konservativen republikanski senator ­Lindsey Graham.

Podvojena varnost

Eden od sladkorčkov za skrajnejši del desnice naj bi bilo prav dopolnilo,­ ki uvaja zelo strog mejni režim. Zaradi podvojitve števila obmejnega varnostnega osebja na skoraj 40.000 se ga je prijel vzdevek človeška ograja. Poskrbljeno bo tudi za fizično ogrado, saj naj bi na mejo z Mehiko namestili dodatnih 700 kilometrov ovir. Poleg tega naj bi dobili na stotine novih kamer, poldrugi tisoč senzorjev, ladje, helikopterje in celo štiri brezpilotna letala. Ves paket okrepljene varnosti naj bi državo v desetih letih stal dodatnih 38 milijard dolarjev.