Tiskane izdaje
New York - Krivi so mediji, po katerih so se vlačile »lažne in nedokazane« zgodbe o spolnem nadlegovanju in prešuštvovanju, je v soboto razložil temnopolti poslovnež Herman Cain. Zaradi tega se je odločil, da bo zaščitil družino in začasno umaknil kandidaturo za predsedniško nominacijo republikanske stranke.
Če bo po napovedi analitikov glasove njegovih pristašev res pridobil nekdanji predsednik zveznega predstavniškega doma Newt Gingrich, potem nekatere smele izjave, da je tekmec demokratskega predsednika Baracka Obame na volitvah naslednjo jesen že znan, niso preuranjene.
Čeprav zdaj ostali tekmeci za republikanskega predsedniškega kandidata točijo krokodilje solze nad »prijateljem, čigar močni glas bo še leta odmeval«, kakor je na svojem tviterju zapisal Gingrich, nekdanji direktor mreže hitropostrežnih restavracij z mafijskim imenom Godfather's Pizza pa obljublja, da »me ne bodo utišali«, je Cain že postal včerajšnja postana zgodba.
V nekaterih medijih še premlevajo, ali je njegov odstop res le začasen, večinoma pa so že pozabili na obtožbe, da je spolno nadlegoval sodelavke, in trditve 46-letne ženske, da sta imela kar 13 let razmerje, o katerem njegova žena ni nič vedela. Strankarske predvolitve se neusmiljeno bližajo, v središče pozornosti pa se seli nekdanja hitro vzhajajoča zvezda republikanske stranke, ki pa je konec 90. let prejšnjega stoletja še hitreje tudi potonila.
»Nekateri veliki voditelji morajo prestati dolgo politično izgnanstvo, preden se vrnejo na oblast,« je Gingrich pred dvema letoma povedal za New York Times. Sklicujoč se na teorijo pokojnega britanskega zgodovinarja Arnolda Toynbeeja o »odhajanju in vračanju« je Gingrich, ki je doktoriral iz sodobne evropske zgodovine, kot zgled navedel francoskega generala Charles de Gaullea, ki se je po več letih političnih počitnic povzpel na stolček predsednika države.
Neobetavni začetek Gingricheve kampanje takšnega razpleta ni napovedoval. Še na začetku poletja so ga množično zapuščali najtesnejši sodelavci, ki so se pritoževali, da njihov šef sploh ni resno vzel kampanje.
Že bežna inventura doslej nabranih sponzorskih prispevkov pokaže, da 68-letni Gingrich tudi v iskanje bogatih podpornikov ni vložil pretiranega napora. Po zadnjih podatkih zvezne volivne komisije so kandidati, ki se nameravajo prvi torek v novembru naslednjega leta pomeriti za položaj prvega človeka v državi, zbrali več kot 186 milijonov dolarjev.
Odločno vodi edini demokrat Obama, ki je dobil le nekaj manj kot 100 milijonov dolarjev, več kot vsi republikanski tekmeci skupaj. Med temi je daleč največ zbral nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney (32,6 milijona dolarjev), na drugem mestu je guverner Teksasa Rick Perry (17,2 milijona), sledijo pa kongresnik iz Teksasa Ron Paul (12,8 milijona), kongresnica iz Minnesote Michele Bachmann (7,5 milijona) in nekdanji guverner Minnesote Tim Pawlenty, ki je kandidaturo umaknil že avgusta (5,5 milijona).
Več kot pet milijonov dolarjev je nabral tudi »začasno odstopljeni« Cain (5,4 milijona), temu znesku se bliža tudi nekdanji guverner Utaha Jon Huntsman, od trenutnega favorita Gingricha, ki mu vse nacionalne javnomenjske raziskave kažejo precejšnjo prednost, pa je manj denarja dobil le nekdanji senator iz Pennsylvanije Rick Santorum (1,3 milijona); Gingrichu so doslej pristaši poklonili le 2,9 milijona dolarjev oziroma več kot tridesetkrat manj kot sedanjemu predsedniku oziroma morebitnemu tekmecu na volitvah novembra 2012.
A do takrat je še dovolj časa, Gingrichu pa napovedi rezultatov prvih strankarskih predglasovanj, ki se začnejo takoj po novem letu, obetajo kar nekaj zmag. Politik, ki ga je leta 1995 revija Time razglasila za človeka leta, ker je »zvezni predstavniški dom in predsedniško funkcijo spremenil v nezamisljiva inštrumenta politične moči«, ne vodi le v nacionalnih anketah, dobro mu kaže tudi na treh od štirih predglasovanj, ki se bodo zvrstila že januarja.
Prvo bo 3. januarja v konservativni »koruzni« državi Iowa, kjer so Gingrichu namerili vsaj deset odstotkov prednosti pred drugouvrščenim Romneyem, za skoraj devet odstotkov vodi pred njim tudi v Južni Karolini, kjer bodo izbirali republikanskega kandidata 21. januarja, na Floridi, kjer se bodo odločali zadnji dan januarja, pa bi po trenutnih merjenjih razpoloženja republikanskih volivcev Gingrich zbral več kot 16 odstotkov glasov več od Romneya.
Temu so ankete namerile precejšnje vodstvo le še na predglasovanju v dokaj liberalni novoangleški državi New Hampshire (skoraj 17 odstotnih točk), ki bo 10. januarja, a to prinaša le 12 elektorskih glasov v primerjavi z 28 v Iowi, 25. v Južni Karolini in kar 50 glasovi na Floridi.
Kakor trenutno kaže, je Gingrich postal zmagovalec v republikanski igri, ki so jo komentatorji poimenovali: »Kdorkoli, le Romney ne«. Ta se je pomeril za republikansko kandidaturo že pred štirimi leti in že takrat ostali tekmeci niso mogli skrivati, kako jim je nesimpatičen.
A največja ovira za nekdanjega direktoja odbora za pripravo olimpijskih iger v Salt Lake Cityju je njegova veroizpoved. Zadnje ankete v Iowi, kjer so trdo jedro republikanskih volivcev evangeličani, so sicer pokazale deklarirano politično-korektno strpnost, saj je večina volivcev povedala, da jih mormonska vera pri kandidatih ne moti. Hkrati pa jih je večina odgovorila, da je mormonska vera sekta, ki ni del krščanstva.
