»Na uro mi plačajo 8,25 dolarja,« skrušen, resigniran in z ubitim pogledom zazrt nekam daleč predse, v verjetno nikoli dosegljivo svetlo točko v eni obetavnejših prihodnosti, ki zgolj brstijo, a pogosto nikoli ne vzcvetijo, razlaga Willio Lacomme iz ameriške zvezne države Ohio, ki zadnji dve leti opravlja delo skladiščnika v enem neštetih svetišč sodobnega cenenega potrošništva, trgovini Walmart.
Zaradi neskončnih in brezplodnih bojev z vodjo skladišč, da bi mu za vloženi trud, podobno kot 825.000 sodelavcem, ki na leto prejmejo manj kot 25.000 dolarjev in s sklepanjem kroničnih in nemogočih kompromisov, preživljanjem z alternativami, ki življenje spreminjajo v nekaj povsem neznosnega, predvsem pa z nečloveško požrtvovalnostjo, ta pogosto pomeni celo prodajo lastne plazme in sodelovanje v testnih programih za nova zdravila, naposled le nakazali plačo namesto miloščine, je Willio povsem na koncu z živci.
Zgodbo o modernem suženjstvu v režiji Walmarta in zakaj to ZDA stane milijone dolarjev, si preberite na tej povezavi!