Tiskane izdaje
Varšava − Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je na letni podnebni konferenci v Varšavi opozorila na nekatere vremenske ekstreme letošnjega leta. To se bo v zgodovino zapisalo kot eno najtoplejših doslej, pa tudi kot leto, med katerim se je gladina morja povzpela do rekordne višine.
Svetovna meteorološka organizacija je opozorila, da so ravno zaradi dviga morske gladine − ta je marca dosegla nov rekord, potem ko se je od leta 1990 povečevala v povprečju za 3,2 milimetra na leto − ekstremni vremenski pojavi, kot je tajfun Haiyan, ki je pred dnevi opustošil Flipine, toliko bolj nevarni za prebivalce nizkih obalnih predelov.
»Čeprav posameznih tropskih ciklonov ni mogoče neposredno pripisati podnebnim spremembam, je obalno prebivalstvo ob nevihtnih visokih valovih že bolj ogroženo,« je dejal vodja WMO Michel Jarraud in dodal, da se je to s tragičnimi posledicami pokazalo na Filipinih.
Z izjemo tajfuna Haiyan je letošnje leto po številu ciklonov povprečno, poroča agencija AP. Svetovna meteorološka organizacija je doslej naštela 86 tropskih neurij, tri manj od letnega povprečja. Ta so bila sicer neenakomerno razporejena po svetu: nad Atlantikom je bila letošnja sezona najbolj mirna po letu 1994 (od 12 neurij, ki so bila dovolj močna, da so jih poimenovali, sta le dve, Humberto in Ingrid, dosegli moč orkana); nad zahodnim delom severnega Pacifika pa so samo do začetka novembra zabeležili 30 neurij, štiri več, kot povprečno.
Letošnje leto se bo po podatkih WMO v zgodovino vpisalo tudi kot eno najtoplejših doslej. Prvih devet mesecev leta je bilo namreč za 0,48 stopnje Celzija toplejše kot je običajno, kar pomeni, da je leto 2013 z letom 2003 zaenkrat izenačeno kot sedmo najtoplejše obdobje, od kar so začeli leta 1850 beležiti meritve. Najtoplejše doslej je bilo sicer leto 2010.
Nadpovprečno visoke temperature so zabeležili v večjem delu sveta, izjemne presežke pa v Avstraliji, na severu Severne Amerike, severovzhodu Južne Amerike, v Severni Afriki in velikem delu Evrazije.
Svetovna meteorološka organizacija še opozarja, da se je površina arktičnega ledu poleti zmanjšala na šesto najmanjšo doslej, a si je po lanskem izjemnem upadu vendarle nekoliko opomogla. Po drugi strani se je led na Antarktiki razširil na rekordnih 19,47 milijona kvadratnih kilometrov, kar je skoraj tri odstotke več kot je povprečje.
