Bruselj - Mednarodni donatorji so danes v Bruslju na konferenci za pomoč pri obnovi Gruzije po avgustovskih vojaških spopadih z Rusijo zbrali 3,5 milijarde evrov za prihodnja tri leta. Slovenija bo Gruziji pomagala v okviru Mednarodnega sklada za razminiranje (ITF), pri čemer je k sodelovanju povabila tudi druge donatorje.
Slovenija bo sodelovala z ITF
Slovenija bo Gruziji pri odpravljanju posledic vojaških spopadov z Rusijo v začetku avgusta pomagala pri razminiranju na prizadetih območjih, in sicer v okviru enega najpomembnejših mehanizmov slovenske vlade za razvojno in človekoljubno pomoč, Mednarodnega sklada za razminiranje (ITF), pri čemer bo v začetni fazi za načrtovane dejavnosti ITF v Gruziji namenila 20.000 evrov.
Slovenija je sicer že sredi avgusta, le nekaj dni po spopadih med Gruzijo in Rusijo, za prebivalce Gruzije namenila 100.000 evrov človekoljubne pomoči v okviru Rdečega križa in Caritasa, danes pa je v okviru mednarodne donatorske konference za pomoč pri obnovi Gruzije napovedala sodelovanje z ITF, ki ga je slovenska vlada ustanovila leta 1998 za pomoč pri odstranjevanju min v Jugovzhodni Evropi.
"Vlada Gruzije se je s takšno prošnjo že obrnila na Slovenijo," je v govoru na konferenci povedala predstavnica v Politično-varnostnem odboru (PSC) Metka Ipavic. Cilj teh dejavnosti je, da se v Gruziji vzpostavi nacionalni center za humanitarno razminiranje oziroma protiminski program, imenovan Mine Action Coordination Centre (MACC), ki bo poleg osnovne dejavnosti pristojen tudi za usposabljanje in pomoč žrtvam.
V začetni fazi je Slovenija za dejavnosti v okviru ITF, konkretno za financiranje tehničnega svetovalca, namenila 20.000 evrov, preostala tehnična pomoč in dejavnosti ITF pa bodo krite iz rednih prispevkov Slovenije v ITF. Za izvedbo zastavljenih ciljev naj bi bilo potrebnih 600.000 evrov, polovica za usposabljanje, polovica pa za opremo centra za humanitarno razminiranje v Gruziji.
Slovenija je tako danes donatorice pozvala k sodelovanju pri vzpostavljanju tega centra. Humanitarno deminiranje je sicer po oceni Svetovne banke in Evropske komisije ena od oblik pomoči, ki jih Gruzija najbolj potrebuje. Druga faza vzpostavljanja centra predvideva delovanje na terenu in pomoč žrtvam. ITF namerava pomagati tudi pri vzpostavljanju programa za pomoč žrtvam min.
Zbrali dobro milijardo evrov več od zastavljenega cilja
Donatorji so sicer danes na konferenci v Bruslju zbrali 3,5 milijarde evrov za tri leta, od tega 2,87 milijarde evrov javnih in 660.000 evrov zasebnih sredstev, kar je dobra milijarda evrov več od zastavljenega cilja. Cilj donatorske konference je bil namreč zbrati približno 2,38 milijarde evrov pomoči, kolikor naj bi Gruzija po oceni mednarodnih organizacij v treh letih potrebovala za okrevanje gospodarstva, pomoč ljudem, ki so morali zapustiti domove, ter izboljšanje energetske infrastrukture.
Največji posamezni donatorici sta Evropska komisija in ZDA. Evropska komisija bo za obnovo Gruzije namenila približno pol milijarde evrov, prav toliko pa naj bi skupaj prispevale tudi posamezne države članice, čeprav uradnega podrobnega razreza donacij še ni na voljo. ZDA so napovedale milijardo dolarjev pomoči, Nemčija naj bi obljubila 70 milijonov evrov, Francija pa sedem milijonov evrov. Na konferenci je sodelovalo približno 40 držav in 15 mednarodnih organizacij.
"Globoko smo ganjeni nad tem dokazom solidarnosti in podpore," je po koncu konference dejal gruzijski premier Lado Gurgenidze, češ da so se države po vsem svetu tako odzvale, čeprav se soočajo z globalno finančno krizo. Gruzinski premier je tudi zatrdil, da bodo skrbno porabili denar tujih davkoplačevalcev. "Prav vsak evro, dolar in funt bo prispeval k močnejši, razvitejši, svobodnejši, bolj demokratični in bolj evropski Gruziji ter bo bistveno pomagal lajšati človeško trpljenje, ki je posledica izbruha konflikta 7. avgusta," je dejal Gurgenidze.
Predsednik Evropske komisije
Jose Manuel Barroso je sicer že dopoldne izpostavil, da se komisija ne bo ustavila pri pol milijarde evrov pomoči. "
Delamo na novih predlogih za poglabljanje naših vezi (z vzhodnimi sosedami). Te predloge bomo predstavili pred koncem leta," je dejal in dodal, da bo nato o usodi teh predlogov odločila "
politična volja držav članic".
Napovedi za gospodarsko rast Gruzije so se po vojaških spopadih z Rusijo v začetku avgusta znižale z devet odstotkov na 3,5 odstotka. Posledica konflikta z Rusijo je tudi 127.000 novih ljudi, ki so morali zapustiti domove v in okoli Abhazije in Južne Osetije.
Pred donatorsko konferenco so gruzijski ombudsman ter predstavniki gruzijske civilne družbe in opozicije pozvali, naj bo denar porabljen korektno, in opozorili, da danes v gruzinski delegaciji ni bilo niti enega predstavnika opozicije. To je šele začetek, seveda bomo sodelovali, je na to dejal gruzijski premier, Ferrero-Waldnerjeva pa je zatrdila, da se bo EU v Gruziji pogovarjala tudi z opozicijo.