Božo Mašanović, Delov dopisnik iz Bruslja
Bruselj - Bodo na Nizozemskem prvič po letu 1913 zavladali liberalci? Zadnji premier iz te politične družine Pieter Cort van der Linden v parlamentu sicer ni imel večine, zato se je moral opirati na podporo socialdemokratov, kljub temu pa je državo vodil kar pet let, med prvo svetovno vojno mu je uspelo ohraniti nevtralni status Nizozemske, v zgodovino pa se je zapisal tudi kot utemeljitelj splošne volilne pravice.
Najnovejša javnomnenjska raziskava, ki jo je inštitut Maurice de Hond opravil komaj dan pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, napoveduje tesen izid med liberalci (VVD), ki naj bi zastopstvo v tweede kamer okrepili z 22 na 34 sedežev, in laburisti (PvdA), ki jim je v zadnjih mesecih uspelo ustaviti padanje priljubljenosti, v novem sklicu pa naj bi imeli 30 poslancev (doslej 33). Glavna vladna stranka krščanskih demokratov (CDA) je šele na tretjem mestu, zastopstvo v spodnjem domu pa ji utegne zdrsniti z 41 sedežev (leta 2006) na komaj 24.
Stranka za svobodo (PVV) je veljala za politično uspešnico zadnjih let, vendar so ji delnice pred volitvami strmo padle, kljub temu bi dosedanje število poslancev lahko podvojila z devetih na 18. Slabo kaže socialistom (SP), ki so bili še pred štirimi leti druga največja politična stranka (25), tokrat jim ankete pripisujejo kvečjemu 13 sedežev. Za vstop v parlament se poteguje 19 strank, uspelo naj bi desetim, med katerimi sta v mrtvem teku Zelena levica (GroenLinks) in centristi (D66) s po enajstimi sedeži, preostale pa naj bi pobrali Krščanska unija (CU), ki ji napovedujejo šest zastopnikov, dva sedeža bi ohranila reformirana politična stranka (SGP), enega pa Stranka za (pravice) živali (Pvd Dieren).
Koalicijska kombinatorika
Položaj novega nizozemskega premiera bo po pričakovanjih prevzel voditelj VVD Mark Rutte, čeprav menda ne kaže podcenjevati možnosti Neelie Kroes, »železne lady« prejšnje evropske komisije, ki ima v novi ekipi Joséja Manuela Barrosa poleg podpredsedniškega položaja še resor za digitalno agendo. Komaj 43-letni Rutte, občudovalec Margaret Thatcher, napoveduje ostre reze v javne izdatke, da bi odpravil javnofinančni primanjkljaj (lani 5,3 odstotke BDP), zato namerava že v prihodnjih štirih letih prihraniti kar 45 milijard evrov, od leta 2015 pa še 20 milijard, prepoloviti hoče število ministrov, omejiti plače javnih uslužbencev ter zvišati starostno mejo za upokojitev s 65 na 67 let.
Za tako radikalen program pa bo Rutte težko našel primerne partnerje, predvsem na levici, zato analitiki kot eno možnih koalicijskih formul omenjajo zvezo liberalcev s Stranko za svobodo (PVV) in krščanskimi demokrati (CDA). Vodja PVV Geert Wilders je tudi tokrat igral na karto odpora proti priseljencem, predvsem iz muslimanskih držav, vendar naveze z liberalci ne kaže izključiti. Navsezadnje je Wilders do leta 2004 zastopal barve VVD, potem pa se je odločil za samostojno politično pot, ki jo je zaznamoval boj proti priseljevanju in »islamizaciji« države.
Politični program 62-letnega Joba Cohena, ki je laburistično stranko (PvdA) prevzel februarja letos, ko je zaradi nasprotovanja ohranitvi sil v Afganistanu zaloputnila vrata vlade, je manj ambiciozen. Nekdanji amsterdamski župan, ki je leta 2001 prvi na svetu poročil istospolna partnerja, namerava zmanjšati javne izdatke za deset milijard evrov v štirih letih in povečati dotok v državno blagajno z dodatno obdavčitvijo visokih prejemkov, del dohodkov (dve milijardi) pa bi preusmeril v šolstvo in izobraževanje.
Krščanski demokrati (CDA), brez katerih na Nizozemskem ni bilo nobene vlade po drugi svetovni vojni, se bodo tokrat morali zadovoljiti s stransko vlogo, kajti Jan Peter Balkenende nima realnih možnosti, da bi ostal na premierskem položaju. »Kdor je avto štirikrat zapeljal v jarek, mu petič ne zaupajo volana«, pravijo na Nizozemskem, kar je zgovoren namig, da »Harryju Potterju« ni uspelo dokončati nobenega od štirih mandatov od leta 2002. Ambiciozni Rutte bi rad sestavil vlado že do začetka julija, pri iskanju partnerjev pa se bo bržčas moral opreti tudi na manjše stranke v novem sklicu spodnjega doma.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela