Tiskane izdaje
Trojki se je vsekakor treba izogniti, program bi bil enako strog kot v Grčiji ali na Cipru, Sloveniji svetuje upravljavec finančnih skladov pri nemški Landesbank Berlin Investment Lutz Roehmeyer, ki z milijardami drugih obrača tudi slovenske vladne in podjetniške obveznice. »Razlika je, če reforme izvede slovenska vlada ali če vam drugi povedo, kaj morate narediti,« je dejal v telefonskem intervjuju.
Nekdanji prvi ekonomist Deutsche Bank Thomas Mayer meni, da Slovenija sploh ni v tako težkem položaju, da ji gre celo bolje kot večini evrskih držav, nekateri drugi poznavalci pa jo že postavljajo v bližino Cipra in v kratkem napovedujejo velike težave. Kaj mislite vi?
Položaj v Sloveniji seveda ni primerljiv s ciprskim, edino, kar je primerljivo, je, da sta Slovenija in Ciper zelo majhni gospodarstvi na obrobju evrskega območja, zato nista zelo pomembni za vso skupnost. Slovenija pa je še vedno razmeroma malo zadolžena in čeprav se je dolg v minulih letih bliskovito povečal, je še vedno manjši od evropskega povprečja. Tudi bančni sektor je v primerjavi z bruto domačim proizvodom majhen, celo v primerjavi z evropskim povprečjem je majhen in pregleden. Večina slovenskih bank pa je v lokalni lasti, in ko bodo potrebovale dokapitalizacijo, bo morala slovenska država zagotoviti zelo velike vsote denarja, s tem pa se bo povečal tudi državni dolg. Za evrsko območje to ni dramatično, saj gre pri reševanju slovenskih bank za razmeroma majhne vsote, kar pomeni, da lahko z malo denarja veliko dosežemo. Po našem mnenju je največji problem politika. Koraki in reforme, ki jih mora sprejeti Slovenija, so znani že več kot leto dni.
Kaj bi torej svetovali novi slovenski vladi, kaj mora po vašem mnenju narediti?
Načrti so že znani, tudi zakon o slabi banki je šel decembra skozi parlament in od vlade bi pričakoval, da jih končno uresniči. Dlje ko čakamo, slabši bo položaj v Sloveniji. Če vlada ne bo takoj ukrepala, bo morda Slovenija prisiljena iti k EU in IMF, ker je trgi ne bodo več pripravljeni financirati. Kaj je treba narediti, pa je pravzaprav jasno.
Torej menite, da mora nova vlada nadaljevati tisto, kar je začela že stara?
Res je, zakonodajo, ki jo je sprejela stara vlada, je treba uresničiti, če nova vlada s tem ne soglaša, pa mora čim hitreje uvesti novo, predstaviti mora nov načrt o slabi banki, sicer bo zašla v časovne težave. Trgi bi še pred poletnimi dopusti, torej v prihodnjih dveh mesecih, radi videli začetek ukrepanja.
Kaj pa zadolženost slovenskega gospodarstva, bo s temi ukrepi rešen tudi ta problem ali je treba poskrbeti še za dodatne?
V sedanjih časih ne morete uvajati velikih spodbujevalnih programov, država bi se s tem še bolj zadolžila, to se zagotovo ne bo zgodilo. Problem zadolženosti v gospodarstvu bo rešil čas, zadolžena podjetja bodo bankrotirala. To je boleče, a se s časom uravnoteži, dokapitalizirane banke pa lažje odpišejo slabe dolgove in spet posojajo srednje velikim in manjšim podjetjem ter industriji. Tudi tu vidite, da je potreben čim hitrejši prenos slabih bančnih dolgov v slabo banko, da bodo banke spet sposobne posojati.
Ali mislite, da Slovenija vse to lahko naredi sama?
Da, a ne več dolgo, dajem ji le nekaj mesecev, ne moremo si privoščiti večletnih razprav.
Več evrskih držav je bilo v minulih letih že v težkem položaju in tudi od prej poznamo nekaj primerov velikih sprememb, na primer v Nemčiji pred desetimi leti in na Švedskem v devetdesetih letih.
Katero od teh poti bi priporočili Sloveniji?
Najboljše reforme v Evropski uniji so izvedle baltske države, ki so se zelo dobro izvile iz krize, a z zelo hudimi rezi v plače in pokojnine. Zato baltskih držav Sloveniji ne bi postavljal za model, saj bi to zahtevalo izjemne žrtve med prebivalstvom. Tudi tamkajšnji bančni sistem je bil v lasti skandinavskih bank, zato položaj ni primerljiv s Slovenijo. Primerjati se ne morete niti s Slovaško, ki je svoj bančni sistem razprodala zahodnim bankam. Slovenija bi bila lahko primerljiva z Romunijo, saj je tam bančni sektor še vedno v bolj lokalni lasti in Romunija je za IMF vse bolj vzorna učenka, reformni program pa ni bil tako oster kot v Litvi in Latviji. A tudi v Romuniji so morali krčiti socialne programe in v Sloveniji je pokojninski sistem v primerjavi z evropskimi standardi veliko preveč velikodušen, tu bodo zagotovo potrebni rezi. Dobro bi bilo tudi z davčno politiko zagnati gospodarstvo ter Slovenijo narediti privlačnejšo za poslovni svet. Romunija je bila v tem zelo uspešna in neposredne tuje naložbe v avtomobilsko industrijo so se v minulih letih zelo povečale. Treba se je osredotočiti na posamezne sektorje, jih določiti za sektorje rasti in se potem usmeriti v privabljanje tujih vlaganj za ustvarjanje delovnih mest in povečanje izvozne konkurenčnosti.
Ali to pomeni nižanje davkov?
To je ena od možnosti. Če nočete davkov nižati za vse, pa lahko z njimi vsaj spodbujate tuja vlaganja, če nekdo v Sloveniji zgradi tovarno avtomobilskih delov, mu lahko na primer ponudite petletni davčni moratorij. Ali pa država zagotovi zastonj zemljišča, na voljo so različne možnosti.
Zdaj ste svetovali dve stvari, ki se bosta mnogim Slovencem zdeli zelo boleči: za vzor nam dajete Romunijo, Slovenija pa je bila vedno ponosna na svojo razvitost v primerjavi z drugimi državami na Balkanu, svetujete pa tudi spodbujanje tujih vlaganj, medtem ko je Slovenija prej stavila na razvoj svojega gospodarstva. Ali to pomeni, da je bil slovenski gospodarski model po osamosvojitvi napačen?
Ne, ne mislim, da je bil napačen, v načelu je bil pravilen, toda združen je bil s popolno nepripravljenostjo na reforme. Vlade so sprejemale zakonodajo, ki so jo potem zavrnili na referendumih, politika je bila paralizirana, pogosto so se menjavale vlade. Če se vam zdijo rezi v pokojninski sistem boleči, si poglejte, kaj bo, če Slovenija ne bo sprejela nobenih reform in bo prisiljena EU in IMF zaprositi za pomoč. Nemškim davkoplačevalcem, ki delajo do 67. leta, boste morali dopovedati, naj rešujejo slovenske upokojence, ki se upokojujejo veliko prej. Tudi Slovaki so se spraševali, zakaj morajo kot revna vzhodnoevropska država podpirati bogate grške upokojence. Sprevideti morate, da Evropejci hočejo poštenost, ne morete pričakovati, da vas bodo reševale države, ki vodijo solidno gospodarsko politiko, kjer delajo dlje in se upokojujejo pozneje.
Nedavna raziskava ECB je pokazala, da so (mediansko) povprečna nemška gospodinjstva med najrevnejšimi v evrskem območju. Bo to vplivalo tudi na nemško politiko?
Z vsakim reševanjem se v Nemčiji povečuje odpor, poleg tega države, kot sta Nemčija in Nizozemska, ki zastavljajo milijarde za Grčijo ali Ciper, ne dobijo nobene zahvale, nasprotno, tam za to, da jim gre slabše, krivijo Nemčijo. Če Nemci ne bi zagotovili teh milijard, bi bilo Grčiji in Cipru še veliko slabše.
Kaj se bo zgodilo, če trojka res pride tudi v Slovenijo?
Temu bi se vsekakor morali izogniti, program bi bil enako strog kot v grškem ali ciprskem primeru. Najbolj bi trpelo slovensko prebivalstvo, IMF bo zahteval zmanjšanje državne porabe in kako lahko to naredite? S krčenjem socialnih programov! Plače v javnem sektorju bodo zagotovo zamrznjene ali znižane, prav tako nadomestila za brezposelnost, zahtevali bodo spremembe v pokojninskem sistemu, dvignili bodo dobo upokojevanja. Za Slovence bo to veliko slabše, kakor če se reševanju izognejo z lastnimi močmi. Razlika je, če reforme izvede slovenska vlada ali če vam drugi povedo, kaj morate narediti.
