Za zidovi Vatikana: za doktrino vere bo spet skrbel Nemec

Nadškof iz Regensburga Gerhard Ludwig Müller prihaja na položaj, ki mu je sedanje okvire določil Joseph Ratzinger.

sre, 04.07.2012, 09:00

Rim – Papež Benedikt XVI., ki je pustil v Rimu neizbrisen pečat že kot kardinal Ratzinger, prefekt kongregacije za doktrino vere, je za nekaj mesecev zapustil zadušljivo vroči Rim. Preselil se je v papeško poletno rezidenco na Castelgandolfo, v hribih, nad jezerom na jugovzhodnem obrobju mesta.

Preden je odšel, je z nekaj imenovanji in odpoklici pokazal, da še vlada, pa čeprav ga imajo nekateri »samo« za teologa. Najbolj odmevno imenovanje tega tedna, tik pred papeževim odhodom iz mesta, je bilo v palači svetega Uficija, kjer je skoraj četrt stoletja pod prejšnjim papežem Wojtylo za pravo in čisto vero skrbel prav kardinal Ratzinger, ki se ga je takrat prijel sloves odločnega, neizprosnega, konzervativnega teologa. Pozneje, ko je postal papež, se je sicer izkazalo, da je Joseph Ratzinger po značaju precej drugačen od vsem znanega kardinala Ratzingerja, ki so mu rekli »božji rotvajlec«, stara podoba pa je vendarle ostala zlasti med škofi in duhovniki, ki so imeli kdaj opravka s čuvarjem svetega Uficija.

Papežev prijatelj

Novi prefekt Kongregacije za doktrino vere, ki ji na Slovenskem v cerkvenem jeziku pravijo kongregacija za nauk vere, kar zveni precej bolj blago od pravega pomena, je nemški teolog Gerhard Ludwig Müller, doslej nadškof v Regensburgu. Star je 64 let, objavil je več kot 400 del, povečini s področja dogmatike, njegova velika zasluga je uredniško delo pri izdaji zbranih del Josepha Ratzingerja. Škof je že deset let, vsaj tako dolgo velja tudi za osebnega prijatelja sedanjega papeža.

Müller bo zamenjal ameriškega kardinala Williama Levado, ki je pred sedmimi leti nasledil Josepha Ratzingerja, ko je ta postal papež. Levada, ki se je marsikomu izza obzidja zdel preblag, premalo odločen in ne dovolj vpliven, je odstopil, ker je dopolnil 75 let starosti, ko morajo po pravilu samodejno izročiti odstopno izjavo vsi škofi in funkcionarji vatikanske države. Levadi vsekakor ni bilo lahko zamenjati Ratzingerja, ki je zadržal neposredni vpliv na kongregacijo in ji naložil najtežje naloge, predvsem tiste za gašenje najhujših požarov, od pedofilije do obračunov z ameriškimi redovnicami.

Čuvar čiste vere

Papež je nadškofu Müllerju, ki bo ob prvi priliki postal kardinal, zaupal še nekaj nalog, ki so neposredno povezane s funkcijo čuvarja čiste vere. Postal bo tudi predsednik Papeške biblijske komisije in Mednarodne teološke komisije, predvsem pa bo predsednik kar malo skrivnostne Papeške komisije Ecclesia Dei. Ta bo morala čimprej najti pravšnjo teološko in organizacijsko rešitev za skrajno nazadnjaško Bratovščino svetega Pija X., ki je bolj znana kot vse močnejše združenje somišljenikov upornega že pokojnega francoskega škofa Lefebvra.

Slišati je, da je papež Benedikt XVI. za lefebvrovce že našel rešitev, za katero je potrebno pripraviti samo še primerno razlago in obliko. Lefebvrovci, ki se po drugem vatikanskem koncilu niso uklonili novotarijam, ostali so pri latinščini, zavračajo ekumenizem, naj bi v prihodnje postali osebna prelatura. To obliko si je pokojni papež Janez Pavel II. izmislil za Opus Dei, ki za tradicionalne oblike cerkvenega organiziranja tudi ni bil sprejemljiv, kot osebna prelatura pa je zavezan samo papežu.

Imenovanje Gerharda Ludwiga Müllerja je zlasti v Nemčiji izzvalo presenečenje, tudi kritike je slišati, češ da je odločitev preuranjena, hkrati pa analitiki s strani omenjajo, da prav Müller ustreza Ratzingerjevim pogledom na reformo rimske kurije. Ta se nikakor ne zmore zares zbrati po hudih, neusmiljenih spopadih med italijanskimi kardinali in aferi, imenovani Vatileaks.

Müller je Nemec in – to se zdi še bolj pomembno – ni Italijan, ni vpleten v italijanske spletke za vatikanskim obzidjem, ki jih zdaj preiskuje španski kardinal iz vrst Opus Dei Julian Herranz. Iz osebne prelature Opus Dei izhaja tudi novi vrhovni cerkveni svetovalec za komunikacije, dosedanji ameriški dopisnik iz Rima in Vatikana Greg Burke.

Nekaj zmede je imenovanje Müllerja povzročilo zaradi dejstva, da regensburški nadškof vsako leto obiskuje svojega osebnega prijatelja, perujskega duhovnika Gustava Gutierreza, ustanovitelja nekoč odmevne Teologije osvoboditve, v Latinski Ameriki izjemno vplivne usmeritve. Pred desetletji sta jo pokončala prav Karol Wojtyla in Joseph Ratzinger, prepričana, da gre za vdor marksizma v katolicizem. Večina duhovnikov iz te usmeritve se je umaknila ali pa se spreobrnila, ker je bil pritisk nanje prehud. Gustavo Gutierrez je bil eden izmed redkih, ki ga niso v Vatikanu nikoli obravnavali. Ker je konec teologije osvoboditve tesno povezan z dokaj hitrim ugašanjem katolicizma v Latinski Ameriki in prehajanjem vernikov v ameriške sekte in cerkve, bi utegnil biti Gustavo Gutierrez skupaj z Müllerjem nov most do izgubljenih ovčic.

Prijavi sovražni govor