Tiskane izdaje
Bruselj, Ljubljana – Čeprav se je z Gazpromovim priprtjem pip za Ukrajino kriza še zaostrila, težave v evropski komisiji obravnavajo z manj živčnosti kot pred več kot petimi leti, ko je bilo več evropskih držav odrezanih od preskrbe.
Položaj je neprijeten predvsem za tiste države Evropske unije, ki so (skoraj) v celoti odvisne od ruskega plina. Poleg baltske trojice imajo samo enega dobavitelja (Rusijo) še Finska, Bolgarija in Slovaška. Če bi bila zima zelo mrzla, bi se verjetnost težav povečala.
Med ukrepi v zadnjih petih letih je Unija poleg večje raznovrstnosti preskrbe in razvoja obnovljivih virov najbolj ponosna na krepitev povezav med članicami in zmogljivosti pretakanja plina v obe smeri. To bi v primeru večjih težav olajšalo delovanje solidarnosti med članicami.
Poseben pomen pripisujejo projektom, kakršen je čezjadranski plinovod v tako imenovanem južnem koridorju, po katerem se bo plin iz kaspijskega bazena pretakal do Italije. Po drugi strani, projekti, kakršen je Južni tok, ki ponuja le drugo pot za preskrbo s plinom istega dobavitelja, niso prednostni. Ena od težav je ločenost omrežij Pirenejskega polotoka od preostale EU. Ko bodo v prihodnjih letih zgrajene načrtovane povezave s plinovodi od Španije do Francije, bo preskrba širše Evrope s plinom iz Alžirije še precej lažja.
Zaradi širše ukrajinske krize in zaostrenih odnosov med Zahodom in Rusijo je vprašanje energetike še bolj prvorazredna politična tema, kot je bila ob krizah leta 2006 in 2009. Po osnutku sklepov za vrh EU konec prihodnjega tedna bodo voditelji 28 članic pozvali k večjim prizadevanjem za zmanjšanje odvisnosti EU in takojšnjemu sprejetju ukrepov, ki bodo okrepili odpornost Evrope in njeno energetsko varnost na kratki rok, pred prihodnjo zimo.
Da bi se najučinkoviteje kratkoročno odzvali na tveganja v najranljivejših članicah glede preskrbe s plinom, naj bi zagotovili sisteme delovanja v nujnih primerih in na podlagi mehanizmov solidarnosti. To zadeva, denimo, skladiščenje plina. Evropska pravila notranjega trga in konkurenčnosti naj bi bila strogo upoštevana pri naložbah v infrastrukturo (Južni tok). EU naj bi se še bolj povezala z mednarodnimi partnerji, da bi zmanjšala tveganja, povezana z motnjami v preskrbi s plinom.
Slovenija je brez skladišč plina
Slovenija po oceni Agencije za energijo neposredno uvozi okoli 70 odstotkov zemeljskega plina iz Ruske federacije, verjetno pa je delež še večji, saj je tudi plin nedoločenega izvora verjetno ruski, so včeraj sporočili z ministrstva za infrastrukturo in prostor. V Sloveniji plin pomeni deset odstotkov celotne preskrbe države z energijo.
Na vprašanje, kako bo spor med Ukrajino in Rusijo vplival na dobavo plina Sloveniji, na ministrstvu odgovarjajo, da kratkoročno na ceno plina zaostrovanje ne bi smelo bistveno vplivati, saj imajo dobavitelji pripravljene ukrepe za zagotavljanje dobave – skladišča in dodatne dobavne pogodbe. »Zaostrovanje napetosti med Ukrajino in Rusijo bo vplivalo predvsem na zanesljivost dobav zemeljskega plina v JV Evropo in vozlišče Baumgarten v Avstriji,« pravijo na ministrstvu.
Slovenija kot država sicer nima svojih rezerv zemeljskega plina, saj je to v domeni samih dobaviteljev. V Sloveniji po podatkih organizacije Eurogas ni nobenega skladišča zemeljskega plina, torej so dobavitelji odvisni od morebitnih zakupljenih skladiščnih kapacitet v tujini. Poleg Slovenije so brez lastnih skladišč še Ciper, Estonija, Finska, Grčija, Litva, Luksemburg in Malta.
V primeru daljše prekinitve bi to poleg morda zmanjšane preskrbe vplivalo tudi na ceno plina. Slovenija bi bila v primeru dolgoročnega izpada prizadeta približno 20-odstotno, če bi si države kar najbolj medsebojno pomagale, so še sporočili z ministrstva za infrastrukturo.
Največji porabnik zemeljskega plina v svetu so ZDA, ki s 652 milijardami kubičnih metrov letne porabe dosegajo 22 odstotkov svetovne porabe. Po porabi zemeljskega plina sledijo Rusija (438 milijarde kubikov ali 15 odstotkov svetovne porabe), Iran (112 milijard) in Kanada (94 milijard kubičnih metrov). V Evropi največ zemeljskega plina porabijo v Veliki Britaniji (91 milijarde kubičnih metrov na leto), sledita Nemčija (83 milijarde kubičnih metrov) in Italija (77 milijarde kubičnih metrov). V Sloveniji znaša letna poraba zemeljskega plina približno 1,1 milijarde kubičnih metrov.
Ruska federacija ima s 44.650 milijardami kubičnih metrov največje dokazane zaloge zemeljskega plina na svetu. V Evropi ima največje zaloge Norveška – 2670 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.
