Boštjan Videmšek
Medtem ko so najeti delavci iraške državne volilne komisije včeraj preštevali glasove, so številne iraške družine na pogrebih objokovale svoje najbližje, ki so v nedeljskih bombnih napadih padli za »iraško demokracijo«. Rezultati drugih parlamentarnih volitev po padcu režima Sadama Huseina pred sedmimi leti bodo predvidoma znani v četrtek, zaenkrat pa najbolje kaže koaliciji iraškega premiera Nourija al Malikija »Pravna država«, ki pa bo najverjetneje k sestavi nove vlade primorana povabiti tudi eno izmed opozicijskih strank.
Opazovalci iraških parlamentarnih volitev, ki se jih je udeležilo med 55 in 60 odstotki volivcev, so kljub številnih izbruhom nasilja - predvsem v Bagdadu - prepričani, da so bile volitve, ki bodo v marsičem določile iraško prihodnost, uspešne. Strahovi, da bodo skrajne militantne celice po afganistanskem zgledu mnogim volivcem posredno in neposredno onemogočile oddati svoj glas, so bili neupravičeni. Irak je trenutno namreč bistveno bolj stabilna država od Afganistana, osrednje oblasti (skupaj z vojsko in policijo) pa neprimerno bolj učinkovite od klike Hamida Karzaja.
Nedeljske volitve so bile »resničnostni« preizkus tako za iraške oblasti in varnostne sile, kot za odhajajočo ameriško vojsko, ki naj bi svojo poslednjo vojaško akcijo v Iraku sledeč načrtu umika izvedla 31. avgusta, in Washington, od koder so zelo hitro prišle navdušene ocene. Iraške volitve so bile nadvse pomembne tudi za ameriškega predsednika Baracka Obamo, ki je v svoji predvolilni kampanji neštetokrat omenil, da je njegov cilj čim prej končati iraško vojno in ameriške vojake po dolgih letih krvavih spopadov z uporniki varno pripeljati domov, stopnjujoče se nasilje v zadnjih mesecih pa je začelo resno ogrožati njegov »strateški« načrt.
Kljub temu, da so bile parlamentarne volitve - podobne kot lani provincialno - uspešno izpeljane, je še krepko prezgodaj govoriti o njihovem uspehu. Kot zdaj kaže, bo ena sama politična opcija le stežka oblikovala novo iraško vlado, o širokih koalicijah pa v državi, kjer se državljanska vojna nikoli ni zares končala, ni najbolj varno (in racionalno) razmišljati. Oblikovanje nove vlade bo gotovo trajalo vsaj tri, štiri mesece.
Večina večjih političnih strank je hitro objavila rezultate vzporednih volitev, a jih je iraška državna volilna komisija opozorila, naj iz varnostnih razlogov »ne prehitevajo dogodkov«. »Koalicija Pravna država vodi tako v Bagdadu kot v južnih provincah,« je včeraj zjutraj dejal Ali al Dabag, tiskovni predstavnik iraške vlade in poslanski kandidat šiitske koalicije, ki se je na volitvah najbolj ostro spopadla z Iraško narodno zvezo (INA), katere del je tudi zelo vplivni Vrhovni islamski svet (ISCI) skrajnega šiitskega klerika Moktade al Sadra. Malikijeva Pravna država je skoraj zagotovo zmagala v devetih izmed osemnajstih iraških provinc.
Sunitske stranke so bile tokrat poražene že vnaprej, saj jih je močno prizadejala tako imenovana »de-baathifikacija« iraške politike, za katero je stal prav premier Maliki. Sunitski Arabci, največji poraženci iraške vojne, so vse do zadnjega grozili, da bodo volitve bojkotirali, saj so zaradi lustracije ostale brez množice vidnih kandidatov. A suniti so vseeno množično volili: v najbolj sunitski iraški provinci Anbar je bila volilna udeležba 61-odstotna.
Kot zdaj kaže, utegnejo volitve odločiti glasovi kurdskih volivcev, ki so množično podrli tradicionalni kurdski stranki Patriotsko zvezo Kurdistana (PUK) in Kurdsko demokratsko stranko (KDP), precej glasov pa so dali tudi progresivnemu gibanju Goran.
»V državi, kot je Irak, zmaga na volitvah ne zagotavlja legitimnosti. To prinese učinkovito vladanje. Ker bo Maliki predvidoma zmagal z minimalno večino glasov, bo sam zelo težko oblikoval novo vlado. Njegova odločitev za de-baathifikacijo pred volitvami skoraj onemogoča kakršno koli vladno sodelovanje med šiiti in suniti, po drugi strani pa koalicija šiitskih strank lahko pripelje do novih nestabilnosti,« meni profesor David Mack iz Bližnjevzhodnega inštituta in nekdanji ameriški veleposlanik v Iraku.