Finančni ministri območja evra bodo v Bruslju razpravljali o drugem programu pomoči Grčiji.

Atene - Naš zadnji predlog je najboljši, ki ga lahko damo v okviru prostovoljnega odpisa dolgov Grčiji, zdaj je vse odvisno od držav območja evra, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB), je po pisanju Slovenske tiskovne agencije poudaril vodilni predstavnik zasebnih upnikov prezadolžene članice območja evra Charles Dallara.

»Zdaj je bolj ali manj v rokah javnih upnikov, da se odločijo, po kateri poti bodo poslali Grčijo - prostovoljnega odpisa dolga ali razglasitve nezmožnosti odplačevanja obveznosti,« je poudaril prvi mož Inštituta za mednarodne finance (IIF), združenja okoli grških zasebnih upnikov.

Dallara se je od minule srede do nedelje skupaj z Jeanom Lemierrom iz francoske banke BNP Paribas pogajal z grškim finančnim ministrom Evangelosom Venizelosom in premierom Lucasom Papadimosom. Atene sta po napornih in intenzivnih pogovorih, ki so se mnogokrat zavlekla v noč, zapustila v nedeljo, pogajanja pa po pisanju STA nadaljujejo eksperti.

O Grčiji danes v Bruslju

Finančni ministri območja evra naj bi danes v Bruslju govorili tudi o drugem programu pomoči Grčiji, vendar pa je za konkretne odločitve najprej potreben dogovor zasebnih upnikov in Grčije.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je danes sicer izključil možnost dodatne pomoči Grčiji, češ da obstaja oktobrski dogovor, ki še vedno velja. Poleg tega je izrazil upanje, da bo dogovor zasebnih upnikov in grških oblasti o delnem odpisu dolgov dosežen čim prej, še ta teden.

»Imamo trdne odločitve iz oktobra in delujemo na podlagi teh odločitev,« je dejal Rehn ob prihodu na zasedanje evrske skupine v odgovoru na vprašanje, ali je EU pripravljena premisliti o dodatni pomoči Grčiji. Za neformalni rok za dogovor zasebnih upnikov in Grčije sicer velja ponedeljkov vrh EU.

Banke in grške oblasti naj bi po pisanju medijev že v petek dosegle dogovor, po katerem naj bi za obveznice z daljšo ročnostjo, ki bi jih upniki sprejeli v zameno za določen del obveznic s krajšo ročnostjo, plačale obrestno mero v povprečni višini štirih odstotkov. Vendar pa naj bi se v zadnjem trenutku vmešali predstavniki IMF in članic območja evra, ki naj bi zahtevali, da se povprečna obrestna mera oblikuje pod štirimi odstotki, saj v nasprotnem primeru Grčija ne bo stopila na pot vzdržne zadolženosti, kar pa je cilj drugega paketa pomoči Grčiji.