Tiskane izdaje
Berlin – Zakonska ljubezen med bratom in sestro v Nemčiji ostaja protizakonita, je zdaj presodilo tudi evropsko sodišče za človekove pravice. Več kot tri leta, ki jih je danes 35-letni Patrick Stübing zaradi incestne zveze s sestro Susan Karolewski preživel v zaporu, so bila torej upravičena.
Bratu in sestri so se rodili štirje otroci, dva od teh lažje duševno prizadeta, »zakon« pa je medtem že razpadel. Patrick in Susan sta se spoznala šele v odraslih letih, saj je moral brat pri treh letih v otroško zavetišče, potem ko ga je spolno zlorabil lastni oče. S sedmimi leti ga je posvojila druga družina in stik s prvo, ter s tem tudi z osem let mlajšo sestro, je poiskal šele pri svojih štiriindvajsetih letih. Patrick in Susan sta se po smrti njune matere zbližala in med letoma 2001 in 2005 so se jima rodili štirje otroci. Že po rojstvu prvega so Patricku najprej prisodili pogojno kazen, ker pa to ni pomagalo, je moral kasneje v skladu z drugim odstavkom 173. člena nemškega kazenskega zakonika, ki prepoveduje spolne odnose med bližnjimi sorodniki, v zapor. »Člen o incestu ne varuje družin, ampak je eno uničil,« je nemškim medijem povedal odvetnik obsojenca. Njegova zveza s sestro Susan je medtem razpadla, trije od štirih otrok so šli v posvojitev.
Primer leipziškega brata in sestre je pred štirimi leti, ko je o tem odločalo nemško ustavno sodišče, močno razburil ne le javnost, ampak razdelil tudi ustavno sodišče. Tedanji predsednik sodišča Winfried Hassemer je nasprotoval presoji svojih kolegov, ki so incestni zakon razglasili za protizakonit, in to v imenu pravice do življenja tudi prizadetih otrok. In tudi mnoge druge je prepoved spominjala na nacistične čase, ko so duhovno in telesno prizadetim pogosto odrekali pravico do življenja, nekatere pa tudi na prepire o nekdanjem 175. členu nemškega kazenskega zakonika, tistem, ki je med letoma 1872 in 1994 zaradi prepovedanih istospolnih odnosov obsodil kakšnih 140 tisoč moških.
Za besedo so tedaj prosili celo antropologi, ki so povedali, da spolne privlačnosti med bratom in sestro najverjetneje ne bi bilo, če bi lahko odraščala skupaj, tako so namreč pokazale raziskave v izraelskih kibucih in v primerih dogovorjenih zakonov na Tajvanu, pri katerih par že od malega živi skupaj. Izraelski otroci, ki odraščajo skupaj, se le redko poročijo med seboj in v takšnih tajvanskih dogovorjenih zakonih se rodi manj otrok kot pa v tistih, v katerih zakonca skupaj zaživita kasneje.
Po drugi strani je tudi Susan lažje duševno prizadeta, ob rojstvu prvega otroka pa je bila še mladoletna. Poročajo, da sploh ni nasprotovala, ko so socialne službe za prve tri otroke predlagale posvojitev, pa čeprav zdaj skrbi za najmlajšo hčer. Treba je verjeti, da dobro, kljub vsemu, kar se je dogajalo z njo, vse drugo bi pomenilo, da breme svoje nesrečne družine, v kateri je oče alkoholik spolno zlorabljal vsaj enega otroka, vali naprej.
