Zahod ne bo rešil Ukrajine čez noč

Tudi Kijev bo prej ko slej potreboval razvpiti »bailout« in v njem bo glavno vlogo imel IMF.

Objavljeno
24. februar 2014 21.51
UKRAINE-UNREST-EU-ASHTON
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj – Po revoluciji v Kijevu so v ospredju prizadevanja evropske politike za stabilizacijo notranje razdeljene Ukrajine in reševanje njenih finančnih težav, zaradi katerih se je znašla na robu bankrota.

To je bila ena od tem sestanka visoke zunanjepolitične predstavnice Catherine Ashton s predstavniki novih ukrajinskih oblasti. Tamkajšnji finančni minister Jurij Kolobov je opozoril, da bi Ukrajina letos in prihodnje leto skupno potrebovala 35 milijard dolarjev.

V zadnjih treh mesecih kriz se je že tako težak gospodarski položaj države še poslabšal. Rusija, ki je Viktorju Janukoviču obljubila 15 milijard dolarjev posojila, je zaprla finančno pipo. Zlasti na Zahodu se je okrepilo zavedanje, da bo ukrajinska vlada potrebovala orjaško pomoč

V igri je kopica ukrepov. Omenjajo se dvostranska posojila, program IMF, pomoč EU. Pomagati utegneta EIB in EBRD. Eden od predlogov na mizi je mednarodna donatorska konferenca.

V evropski komisiji govorijo, da EU pripravlja sveženj pomoči na kratki, srednji in dolgi rok, ki naj bi zagotovil, da bo vlada v Kijevu kos velikimi izzivom, ki so pred državo.

Vsekakor bo pogoj za pomoč ostal program gospodarskih reform, s katerimi bi se Ukrajina postavila na noge. Njeno gospodarstvo je zastarelo, obremenjeno tudi z neučinkovito rabo drage energije,

Zaprta pipica iz Moskve

V Bruslju trdijo, da je njihov cilj zadovoljiti vse vpletene, tudi Rusijo. Iz Moskve je po prevratu prišlo bolj ali manj nedvoumno sporočilo, da drugega obroka posojil, dve milijardi dolarjev, Kijev do nadaljnjega ne bo dobil.

Na drugi strani si EU prizadeva, da bi Rusija v projektu reševanja Ukrajine sodelovala s finančno pomočjo. V njem bo predvidoma glavno vlogo imel IMF, ki je Ukrajini že leta 2010 odobril petnajst milijard dolarjev posojil, a je od programa pomoči odstopil, ker Janukovič ni uresničil obljubljenih reform.

Ena od zahtev IMF je bila, da bi morali prenehati subvencionirati ceno plina za gospodinjstva. Janukovič je ocenil, da bi ga tak korak na prihodnjih volitvah najbrž stal oblasti. Tudi novi oblasti utegnejo takšne zahteve mednarodnih posojilodajalcev povzročati precejšnje težave.

Poleg tega je IMF pričakoval, da bo Kijev privolil v prosto oblikovanje tečaje njihove valute hrivnije. Standardna zahteva državam na robu bankrota pa je strogo varčevanje, s katerimi zmanjšujejo praviloma orjaške javnofinančne primanjkljaje.

Rešilni sveženj šele po 25. maju

Da bi Ukrajina sploh dobila takšen program, bo morala najprej oblikovati povsem delujočo vlado. Tako bi se rešilni svežnji lahko oblikovali šele po volitvah 25. maja.

Vsaj v prihodnjih nekaj mesecih se Kijev z deviznimi rezervami še lahko drži nad vodo. Od Unije bi na kratki rok lahko dobi kvečjemu manjše finančne injekcije. V okviru priprav na podpis pridružitvenega sporazuma in oblikovanja prostotrgovinsko območja je Bruselj ponujal le 610 milijonov evrov, ki so v primerjavi z ukrajinskimi težavami le kaplja v morje.

Želja po vključevanju Rusije v prihodnjo finančno rešitev Ukrajine je povezano s premislekom o grozečih posledicah zapletov med Moskvo in Kijevom. Rusija je največja trgovinska partnerica Ukrajine, od nje kupujejo (po visokih cenah v primerjavi s sosedi) skoraj ves plin.

Če bi Kremelj zaprl plinsko pipo, Ukrajina ne bi mogla dobiti dovolj plina. Po drugi strani je EU čedalje manj odvisna od tranzita plina čez ukrajinsko ozemlje, saj, denimo, Severni tok neposredno povezuje Rusijo in Nemčijo.

Do nove težave bi utegnilo priti v prihodnjih mesecih, če bi nova ukrajinska oblast podpisala pridružitveni sporazum z Unijo. Iz Moskve spet prihajajo grožnje, da bodo za Ukrajino uvedli višje carine.

To utemeljujejo z argumentom, da bi po oblikovanju prostotrgovinskega območja evropsko blago čez Ukrajino preplavljalo ruski trg. V Bruslju so na te očitke odgovarjali s protiargumentom, češ, nismo še slišali, da bi se ZDA pritoževale, ker ima Unija postotrgovinski sporazum s Kanado.