Papež Benedikt XVI. bo kar tri dni preživel na Cipru. Na zeleni črti med grškim in turškim delom otoka si bo menda poskušal tudi malo odpočiti po res hudih tednih in mesecih, ki so se začeli z medijsko ofenzivo zaradi pedofilskih zlorab.

Rim - Papež Benedikt XVI., ki je bil včeraj med avdienco zaskrbljen zaradi izraelskega obračuna z mirovniki na poti med Ciprom in Gazo, bo ta teden kar tri dni preživel na Cipru, kjer je sicer katolikov manj kot za vzorec, tamkajšnji pravoslavni pa imajo dobre odnose z moskovskim patriarhom in so primerni sogovorniki o ekumenizmu. Če je prav razumeti ne prav podrobne in velikopotezne načrte poti, si bo papež poskušal na zeleni črti med grškim in turškim delom otoka tudi malo odpočiti po res hudih tednih in mesecih, ki so se začeli z medijsko ofenzivo zaradi pedofilskih zlorab, sklenili pa s papeževo ofenzivo za očiščenje Cerkve.

Nič posebno pomembnega ni na Cipru, kar bi zahtevalo prvi papeški obisk na že več kot tri desetletja razdeljenem otoku. Tudi nobene pomembne politične teme ni na dnevnem redu tridnevnega obiska, vendar se je Benedikt XVI. kljub temu odločil zanj, ker se mu zdi Ciper prava točka za pogled na Jutrovo pred rimskim srečanjem s škofi vsega Bližnjega vzhoda. Še bolj pa najbrž zato, ker je ciprski nadškof Krisostomos precej blizu Ruski pravoslavni cerkvi in bi utegnil biti tudi upoštevanja vreden stik in most med Moskvo in Vatikanom.

Stik z Moskvo je za Vatikan ta čas pomemben tudi zato, ker se po vsem sodeč zaradi nedavne spremembe oblasti v Ukrajini prav na hitro končuje obetavno obdobje ukrajinske Katoliške cerkve, najpomembnejše in največje vzhodno od katoliškega sveta.

Ne glede na papeški prvi obisk na pravoslavnem Cipru je bil tudi ta teden v Rimu bolj od ciprskega zanimiv katoliški irski otok. Papež je v ponedeljek sprejel odstop še enega izmed irskih škofov. Tokrat je bil na vrsti Richard Anthony Burke, ki je bil nazadnje nadškof v Nigeriji, odstranili pa ga niso zaradi skrivanja pedofilov, kakor se je zgodilo že več njegovim irskim škofovskim kolegom, ampak zaradi dolgoletnega zlorabljanja afriške deklice.

V Vatikanu so ta teden izbrali tudi posebno komisijo devetih inšpektorjev, ki bodo jeseni odšli na Irsko in tam pomagali lokalnim škofom pri preiskavah pedofilskih škandalov in pri urejanju irske Cerkve, ki je zadnja leta izgubila ugled in zelo veliko vernikov.

Še pred desetletjem se je Irska ponašala s svojim katolištvom, imela se je za najbolj katoliško in papežu zvesto državo na svetu. Podobno se je hvalila Italija, kjer je predsednik škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco ta teden oznanil, da so doslej v akciji očiščenja odkrili sto duhovnikov, ki naj bi zadnjih deset let spolno zlorabljali otroke.

Za vatikanskim obzidjem se počasi že privajajo na novo obdobje, ki ga je sprožil Benedikt XVI., ko se je odločil duhovno očistiti svojo institucijo in zato izvesti tudi kadrovsko čistko, če bo in kjer bo potrebno. Zlasti ameriški katoliški analitiki ugotavljajo, da pri aferah in čiščenju ne gre več samo za spolne zlorabe, ampak predvsem za krizo hierarhije, v kateri bodo kolikor je mogoče neopazno odstranjeni nekateri nedotakljivi, tako rekoč večni cerkveni mogočneži.

Za tretjo odmevno novico so poskrbeli rimski tožilci, ki poleg desetih italijanskih preiskujejo tudi vatikansko banko zaradi domnevnega pranja denarja. Akcijo je sprožila italijanska vlada, ki išče utajevalce davkov in izvoznike denarja, ti pa posvetnemu Rimu vsako leto izpred nosa odnesejo 120 milijard evrov.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela