Tiskane izdaje
Kairo − Egiptovsko tožilstvo je danes izdalo nalog za aretacijo več vidnejših članov islamističnih gibanj, med drugimi tudi vodje Muslimanskih bratov Mohameda Badeija. Obtožujejo jih spodbujanja k nasilju, ki je v ponedeljek izbruhnilo pred sedežem republikanske garde v Kairu.
Tožilstvo je naloge za aretacijo izdalo na podlagi preiskave ponedeljkovega nasilja, v katerem je umrlo 51 ljudi, več kot 400 je bilo ranjenih. Policija je doslej aretirala več kot 650 osumljencev, večino so izpustili po plačilu varščine, 200 ljudi pa bo med preiskavo ostalo za rešetkami. Po poročanju egiptovskega Ahrama jim grozijo obtožbe za umor, uboj, posedovanje nezakonitega orožja, streliva in ogrožanja splošne varnosti.
Preiskavo o ponedeljkovem nasilju, ki so ga po trditvah vojske zanetili privrženci Muslimanskih bratov, po trditvah Muslimanskih bratov pa vojska, vodi skupina 60 ljudi. Tiskovni predstavnik Muslimanskih bratov Gehad el Hadad je v izjavi za Reuters že obsodil odločitev tožilstva o aretaciji številnih članov Muslimanskih bratov. »Kako sploh lahko kdo ukrepa v policijski državi, kjer so policisti kriminalci, v sodstvu izdajalci in preiskovalci ponarejevalci?« je povedal.
Pred novim egiptovskim premierjem težka naloga
Razmere v Egiptu se še vedno ne umirjajo. Čeprav bo z delom danes začel včeraj imenovani začasni premier Hazem el Beblavi, ki bo oblikoval vlado, je ponoči znova izbruhnilo nasilje, ki je na Sinajskem polotoku zahtevalo dve življenji.
El Beblavi, nekdanji finančni minister za časa Šarafove vlade, se bo po poročanju tiskovne agencije Reuters najprej sestal z Nobelovin nagrajencem in nekdanjim vodjo Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamedom el Baradejem, ki je včeraj prisegel kot podpredsednik vlade, pristojen za zunanjo politiko, in liberalnim voditeljem Zaidom Bahao Eldinom.
El Beblavi je za Reuters sicer dejal, da se zaveda težavnosti svoje naloge in dejstva, da bodo Egipčani novi vladi le stežka namenili dovolj podpore. »Seveda spoštujemo mnenje javnosti in poskušamo delovati v skladu z voljo ljudi, a na voljo imamo več alternativ. Vsem ljudem ne moreš ustreči,« je dejal.
Načrt zavračata obe strani
Tako nasprotniki kot privrženci pred dnevi odstavljenega predsednika Mohameda Morsija pa so že zavrnili včeraj predstavljeni načrt začasnega predsednika Alija Mansurja o spremembi sporne ustave in izvedbi novih volitev.
Fronta narodne rešitve, glavna opozicijska skupina, ki je pozivala k Morsijevi odstavitvi, je tako zavrnila Mansurjev načrt, ki je bil po njihovih navedbah sprejet brez ustreznega posvetovanja, in zahtevala dopolnila.
Tudi opozicijsko gibanje Tamarod, ki je s svojimi dejanji pravzaprav začelo drugi krog revolucije in spodbudilo odstavitev predsednika Morsija, trdi, da se pred objavo tranzicijskega načrta z njimi niso posvetovali. Kot so napovedali, bodo tudi sami predlagali spremembe.
Ravno tako so Mansurjev načrt že pred tem zavrnili Muslimanski bratje, ki so odlok označili za delo pučistov. Čeprav je začasni premier Beblavi napovedal, da bo Muslimanskim bratom ponudil položaje v novi vladi, je islamistično gibanje to možnost že zavrnilo. »Ne sklepamo dogovorov s pučisti. Zavračamo vse, kar prihaja od udarnikov,« so sporočili.
Kot smo v Delu že poročali, je začasni egiptovski predsednik Adli Mansur včeraj izdal odlok, v katerem je vzpostavil urnik za izvedbo referenduma o popravljeni ustavi, nato pa še za parlamentarne volitve. V skladu z njegovim odlokom bo odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki politične, verske in varnostne veje oblasti, uskladil amandmaje k ustavi, ki so jo začasno zamrznili ob Morsijevi odstavitvi, nato pa bodo volivci v petih mesecih o tem odločali na referendumu.
Manj kot tri mesece zatem, ko bo ustava ratificirana, bodo izvedli parlamentarne volitve. Celoten postopek bo po napovedih trajal manj kot 210 dni, kar pomeni, da bi bile volitve najpozneje februarja. Mansur je še sporočil, da bo datum predsedniških volitev napovedal po ustanovnem zasedanju novega parlamenta.
