Zaradi Patrij pod lupo nekdanji hrvaški predsednik

Kriminalisti so v uradu predsednika države iskali knjigo obiskov pri nekdanjem predsedniku Stjepanu Mesiću.

Objavljeno
03. april 2012 14.10
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb
Zagreb − Med številnimi aferami, ki zadnje čase pretresajo Hrvaško, je tudi preiskava o nakupu 84 oklepnih vozil Patria, za katere je država podpisala pogodbo pred petimi leti. Afera je zdaj dobila novo nadaljevanje.

Pristojni organi, kriminalistična policija in državno tožilstvo (USKOK) o zadevi molčijo, so pa mediji izvedeli, da so kriminalisti obiskali predsedniški urad na Pantovčaku, kjer so iskali seznam vseh, ki so v času predsednikovanja Stipe Mesića obiskali urad. Kot je poročala hrvaška televizija, je kriminaliste najbolj zanimala knjiga vstopov na Pantovčak oziroma v predsednikov urad, iz katere bi, tako mediji, bilo razvidno, kdo je obiskal ali obiskoval predsednika Mesića, ki je bil menda zelo dobro obveščen v zvezi z nakupom 84 oklepnikov v skupni vrednosti 112 milijonov evrov.

Hrvaški mediji so tudi navrgli, da naj bi preiskovalci iskali dokaze za navedbe Wolfganga Ridela, posrednika finske Patrie pri prodaji oklepnikov v Sloveniji in na Hrvaškem. Podatka, koga naj bi Riedl omenjal, ni, obstaja le sum, da naj bi šlo za »nekoga iz urada predsednika, to pa je bil takrat Stipe Mesić.

Mesić je te dni v tujini (včeraj bi moral pričati na županijskem sodišču v Zadru glede tožb, povezanih s tragedijo na otoku Kornati, v kateri je življenje izgubilo 12 gasilcev, a se je opravičil zaradi izostanka) zato so mediji »izvrtali« njegovo lansko izjavo hrvaški tiskovni agenciji Hina, ko je dejal, da je bil dogovor o nakupu oklepnikov dober, hkrati pa potrdil, da se je nekdo ponujal, da bi posredoval med Hrvaško in Patrio, a že po podpisu dogovora, je takrat zatrdil Mesić.

Dolga zgodovina afere Patria tudi na Hrvaškem

Sicer pa ima afera Patria tudi na Hrvaškem prav tako dolgo zgodovino − najmanj štiri leta, ko so se začele pojavljati prvi sumi, da bi naj pri nakupu »nekaj smrdelo«. Ministrstvo za obrambo je moralo nekajkrat vse demantirati, zagotavljati, da nakup vojaških vozil na Hrvaškem (pogodbo je takrat podpisal minister Berislav Rončević) nima nobene zveze s poslom v Sloveniji ter da je povsem »javen in pregleden«.

S Finske pa so prišla drugačna mnenja. Kot je proti koncu lanskega leta dejal tamkajšnji tožilec Jukka Rappe, »preiskovalci že imajo seznam ljudi, ki so vpleteni, vpleteni pa zagotovo niso običajni ljudje z ulice«. Te besede so na Hrvaškem še bolj podžgale razmišljanja o vpletenosti političnega vrha, a se kaj dosti, vsaj doslej, še ni premaknilo. Bi pa, kot menijo nekateri, utegnila najnovejša akcija, dodati nov kamenček k preiskavi še ene afere, ki ta hip pretresa Hrvaško.