Tiskane izdaje
Buenos Aires − Argentina je morda korak bližje razjasnitvi usode več tisoč izginulih med tako imenovano umazano vojno, obdobjem vladavine vojaške hunte med letoma 1976 in 1983. V zapuščenem krilu poveljstva argentinskih letalskih sil v Buenos Airesu so namreč po poročanju britanske mreže BBC odkrili okoli 1500 zaupnih dokumentov, ki segajo še v čas vojaške nadvlade.
Dokumenti, ki so jih povsem po naključju odkrili med čiščenjem kletnih prostorov zgradbe, imajo po besedah argentinskega obrambnega ministra Agustina Rossija izjemno zgodovinsko vrednost, najverjetneje pa bodo največ zanimanja spodbudili med organizacijami za človekove pravice, ki si že leta prizadevajo, da bi vojska odprla svoje arhive iz časov diktature. Ti bi namreč lahko precej pripomogli pri odkrivanju usode tisoče ljudi, ki so izginili v času vojaške vladavine in bili po vsesplošnem prepričanju v večini primerov umorjeni, ter osvetlili delovanje notranjega kroga hunte.
Dokumenti namreč vsebujejo prepis številnih srečanj vodilnega kroga diktature; spisek več kot 300 imen argentinskih umetnikov in intelektualcev, ki so bili zaradi svojega nasprotovanja hunti uvrščeni na črni seznam oziroma podvrženi cenzuri; seznam imen izginulih aktivistov; načrt hunte, da bi se na oblasti obdržala vse do leta 2000; pogovore z aktivistko in eno od ustanoviteljic organizacije Matere majskega trga Hebe de Bonafini o njenih dveh otrocih, ki sta prav tako kot tisoči drugih izginila v času diktature; navodila, kako naj se predstavniki režima v javnosti soočijo z obtožbami o ugrabitvah nasprotnikov itd. Argentinska vlada obljublja, da jih bo objavila kmalu.
Izraz umazana vojna se sicer povezuje predvsem z vladavino vojaške hunte, ki je marca 1976 z oblasti vrgla Isabel Perón. Omislila si ga je kar hunta sama, ki je trdila, da bo lahko le »z vojno z drugačnimi sredstvi« zatrla že pod Isabel Perón delujoče gverilske skupine in ohranila mir v državi.
Hunta, ki je trdila, da se bori proti levičarskemu terorizmu, je na piko vzela politično opozicijo, študentske aktiviste in sindikaliste. Ocene o ubitih v sedemletni strahovladi se zelo razlikujejo. Uradno je med njo »izginilo« približno 10.000 ljudi, organizacije za zaščito človekovih pravic pa govorijo o 30.000 »izginulih«.
Za ubijanje resničnih ali namišljenih notranjih sovražnikov je hunta uporabljala različne prijeme. Žrtve so pogosto mučili do smrti, znane pa so tudi množične usmrtitve, ko so pred strelski vod hkrati postavili petdeset ljudi, in tako imenovani poleti smrti, med katerimi so predvidene za usmrtitev iz letal vrgli v delto reke Rio de la Plata ali v Atlantski ocean in jih pustili, da so se utopili.
Režim je padel po falklandski vojni, med katero je Argentina izgubila marca 1982 zasedeno britansko ozemlje. Takoj po porazu je tedanji vodja hunte general Leopoldo Fortunato Galtieri odstopil, njegovo mesto pa je zasedel general Reynaldo Bignone. Zaradi izbruha nezadovoljstva se je vojska pozneje prostovoljno poslovila od oblasti, prvi civilni predsednik po sedmih letih pa je postal Raúl Alfonsín.
Voditeljem hunte so povečini sodili. Prvi diktator Jorge Rafaél Videla, ki je Argentino vodil v najbolj krvavih dneh umazane vojne, je maja umrl v zaporu. Njegovemu nasledniku Robertu Eduardu Violi so naložili 17 let zapora, vendar so ga po amnestiji, ki jo je nekdanjim voditeljem hunte naložil tedanji argentinski predsednik Carlos Menem, leta 1990 izpustili. Štiri leta pozneje je umrl. Predzadnji voditelj hunte Galtieri je leta 2003 umrl v hišnem priporu, Bignone pa je še vedno za zapahi.
