Zauzdani atomi: Jedrski dogovor z Iranom je zaživel

V Iranu so danes točno opoldne ustavili šest kaskad centrifug za plemenitenje urana ter tako uveljavili prvi del dogovora z mednarodno skupnostjo o omejitvi svojega jedrskega programa. Toda naloga iskanja dokončne rešitve jedrskega spora, s katero se bodo morali v naslednjih šestih mesecih spoprijeti pogajalci, zaradi tega ne bo bistveno lažja.

Iran je z današnjim dejanjem zamrznil svoj program plemenitenja urana do 20-odstotne vsebnosti izotopa U-235, v naslednjih šestih mesecih pa se bo moral v skladu z dogovorom, ki so ga sprejeli konec novembra, zadnje podrobnosti pa so pogajalci uskladili šele prejšnji teden, znebiti celotne zaloge do te mere obogatenega urana. V tem obdobju bodo morali Teheran in mednarodna pogajalska šesterica (stalne članice varnostnega sveta OZN in Nemčija) najti trajno rešitev dolgoletnega spora zaradi iranskega razvoja atoma, za katerega se na Zahodu bojijo, da je namenjen predvsem izdelavi jedrskega orožja, kar v islamski republiki že vseskozi odločno zanikajo.

Današnja uveljavitev prehodnega sporazuma je sicer, glede na vse dosedanje zaplete pri reševanu iranske jedrske enigme, potekala izjemno gladko. Po tem, ko so inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v ključnih iranskih obratih za plemenitenje urana Natanz in Fordo potrdili ustavitev linij za proizvodnjo 20-odstotno obogatenega urana, so to sporočili v Bruselj, kjer so zunanji ministri EU nekaj ur pozneje rutinsko potrdili delno odpravo sankcij, ki jih je mednarodna skupnost zaradi vztrajanja pri spornem programu uvedla proti islamski republiki leta 2006 in jih odtlej večkrat zaostrila, svoj del »sankcijskih odpustkov« pa so kmalu zatem prispevale še Združene države Amerike.

Iran bo s tem postopoma dobil dostop do približno 4,2 milijarde dolarjev sredstev od prodaje nafte, ki so bila zamrznjena na njegovih računih v tujini, skupaj z delnim dvigom omejitev na področju izvoza petrokemičnih izdelkov, trgovine z zlatom in žlahtnimi kovinami ter v avtomobilski industriji pa bi si lahko islamska republika, kakor ocenjujejo ameriške oblasti, od popustitve sankcijskega prijema obetala dobrih sedem milijard dolarjev koristi. V zameno za to je moral Iran, poleg tega, da se je odpovedal 20-odstotno oplemenitenemu uranu, pristati še na ustavitev gradnje težkovodnega reaktorja v Araku, ki bi mu lahko odprl pot do plutonijeve bombe, ter redne obiske mednarodnih inšpektorjev, ki bodo lahko v naslednjega pol leta vsak dan obiskali obrata za plemenitenje urana v Fordu in Natanzu, enkrat na mesec pa tudi objekte v Araku.

Z novembrskim dogovorom je mednarodna skupnost prvič v desetletju pogajalskih naporov dosegla, da je islamska republika pri svojih jedrskih aktivnostih naredila korak nazaj, kljub temu pa mnogi ostajajo globoko skeptični do namer teheranskih oblasti. V Izraelu, ključnem regionalnem tekmecu Irana, so sporazum tako označilil za zgodovinsko napako, ameriška kongresna desnica pa še naprej grozi z zaostritvijo sankcij. Pred pogajalci, ki bodo morali v prihodnjega pol leta doseči vseobsegajoč dogovor, ki bi na eni strani pomiril strahove pred iransko jedrsko bombo, na drugi pa Teheranu odprl vrata za vnovično politično in ekonomsko integracijo v mednarodno skupnost, je tako še izjemno dolga in naporna pot. Toda optimizem vzbuja že to, da je bil prvi korak danes vendarle narejen.