ZDA nameščajo svoje specialce v vzhodnoevropskih članicah Nata

Medtem ko se članice Nata zaradi krize v Ukrajini šele dogovarjajo o novi vzhodni strategiji, Združene države že ukrepajo. Očitno neozirajoč se na mnenje zavezništva in kar na lastno pest.

Kot je potrdil eden izmed tiskovnih predstavnikov ameriških vojaških sil, Združene države že nameščajo svoje specialne enote v vseh tistih vzhodnoevropskih članicah Nata (izjema je Češka), ki mejijo na Ukrajino in kjer se politiki in prebivalstvo zaradi bližine ukrajinske krize in slabih zgodovinskih izkušenj z Rusijo najbolj bojijo morebitnih ruskih vojaških akcij. Novost je, da nameravajo Američani del teh svojih elitnih vojaških enot in inštruktorjev, ki so že do zdaj v okviru zavezništva občasno prihajali svetovat domačim enotam, tokrat v vzhodnoevropskih članicah Nata namestiti za stalno oziroma za veliko daljši čas, kot je to običajno.

Informacije, po katerih naj bi Združene države v nekaterih Rusiji najbližjih članicah zavezništva tokrat nameravale mimo vseh dogovorov dolgoročno stacionirati več sto svojih elitnih inštruktorjev, je potrdil tudi tiskovni predstavnik ameriške vojske. Združene države naj bi tudi s tem svojim dejanjem menda demonstrirale, da so v primeru ruskega vojaškega zaostrovanja pripravljene odločno odgovoriti na dogajanje v vzhodni Ukrajini, kjer proruski separatisti nadaljujejo s svojimi akcijami.

Kot poročajo agencije, naj bi na Poljsko, na Slovaško in v baltiško države (Litva, Latvija in Estonija) prišlo več sto ameriških specialcev, ki bodo v okviru zavezniškega sodelovanja za posebne bojne akcije menda šolali predvsem tamkajšnje domače specialne enote. Vaje naj bi bile med drugim namenjene urjenju posebnih enot za poulične boje, šolanju specialnih padalskih desantnih enot in izpopolnjevanju letalskih napadov.

Razmere v vzhodni Ukrajini so medtem še vedno zaostrene. Novi ukrajinski predsednik Petro Porošenko je včeraj ukazal organizirati tako imenovani begunski koridor za vse tiste najbolj ogrožene prebivalce vzhodnih predelov države, kjer potekajo boji. Iz predsedstva so sporočili, da gre za preventivni ukrep oziroma za nekakšno reševalno akcijo, s katero naj bi se izognili še več civilnim žrtvam spopadov. Srečanje zunanjih ministrov Nemčije, Poljske in Rusije v Sankt Peterburgu, na katerem naj bi tako imenovana mini trilaterala ministrov izkoristila ugodno diplomatsko ozračje, nastalo ob proslavljanju sedemdesetletnice izkrcanja v Normandiji, se je medtem končalo s popolnim diplomatskim fiaskom. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski in njegov nemški kolega Frank-Walter Steinmeier namreč ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova nista uspela premakniti niti za milimeter. Steinmeier, ki je pred mini vrhom govoril o nekakšni lučki, ki da se morda svetlika na koncu tunela, je po srečanju izjavil, da ni čisto tako, kar prevedeno v običajni jezik pomeni, da ministri niso dosegli popolnoma nič.