Jure Kosec, zunanja politika
Washington - Zaradi potreb vojne so ženske že dalj časa vključene v prve obrambne linije, najpogosteje opravljajo naloge nujnega medicinskega osebja, vojaške policije ali obveščevalnih služb. Četudi ameriška zakonodaja še vedno prepoveduje sodelovanje žensk pri najbolj tveganih bojnih operacijah, nova pravila, ki jih je včeraj predstavilo obrambno ministrstvo, odpravljajo nekatere dosedanje omejitve.
Napovedane spremembe pomenijo nov korak v smeri večje enakopravnosti žensk v ameriški vojski in povečanje števila tistih delovnih mest, kjer spol ne igra bistvene vloge. Po navedbah predstavnikov obrambnega ministrstva ženske še vedno ne bodo mogle sodelovati znotraj bojnih skupin ali posebnih enot, lahko pa bodo postale del posameznih bataljonov v višjih organizacijskih strukturah vojske. Nova pravila, ki bodo vplivala na več kot 14.000 delovnih mest, bodo v veljavo stopila v roku 30 dni, v kolikor kongres ne bo posegel vanje.
Nova zakonodaja bo najbolj vplivala na sestavo kopenskih sil, kjer so se ženske tradicionalno soočale z največjimi omejitvami, manj pa bo posegla v sestavo mornarice in vojnega letalstva. Ženske trenutno predstavljajo dobrih 14 odstotkov ameriških oboroženih sil. Kljub korakom v smeri nadaljnje liberalizacije vojske so nekateri politiki zagovarjali bolj ambiciozne reforme. Predstavniki republikancev v kongresu so razočarani nad odločitvijo obrambnega ministrstva, da umakne le del trenutnih omejitev.
Ohranjanje neenakovrednega položaja
Po besedah kongresnice Lorette Sanchez bi moral Pentagon umakniti zlasti tiste ovire, zaradi katerih ženske ne morejo sodelovati znotraj bojnih enot. Razočaranje nad odločitvijo, da ženske še naprej ne bodo opravljale najbolj tveganih in nevarnih del, so izrazile tudi nekatere nevladne skupine. Organizacija SWAN, ki se zavzema za enake priložnosti vojakinj, je novico sprejela z mešanimi občutki. Medtem ko spremembe predstavljajo korak v pravo smer, ženske v primerjavi z moškimi še vedno ostajajo v neenakopravnem položaju, je v izjavi za AP povedala direktorica organizacije Anu Bagvati.
Nasprotovanje večji vlogi žensk v oboroženih silah najpogosteje izvira iz dvomov o njihovi psihofizični ustreznosti in učinku, ki bi ga imele na ostale (moške) pripadnike enot. Po prepričanju mnogih ameriška javnost ne bi bila sposobna prenesti povečanega števila vojakinj, ki bi umrle med služenjem vojaškega roka nekje na drugem koncu svetu. Od 6300 pripadnikov ameriških oboroženih sil, ki so umrli v Iraku in Afganistanu, je bilo tudi 144 vojakinj. Skupno je v obeh vojnah sodelovalo več kot 250.000 Američank. Nove naloge, ki jih prinaša predlog obrambnega ministrstva, so za večino od njih že zdavnaj postale nepogrešljiv del služenja vojaškega roka.