Tiskane izdaje
Bruselj – Po volilni noči, ki je pokazala, kakšno bo prihodnje razmerje sil v evropskem parlamentu, se bo zagnal bruseljski kadrovski stroj, saj bi po načrtu ključni položaji v EU morali biti zasedeni že zgodaj jeseni, mandat evropske komisije pa se izteče konec oktobra.
EPP si je zmago zagotovila z uspehi na volitvah v večjih članicah z Nemčijo na čelu. V Franciji, kjer je Nacionalna fronta Marine Le Pen s približno četrtino glasov dosegla zgodovinski uspeh, je bila neogolistična UMP na drugem mestu. Sicer se je razlika med EPP in S&D v primerjavi z volitvami 2009, ko je znašala enajst odstotnih točk (36 proti 25 odstotkom), krepko zmanjšala. EPP je dobila 25,7 odstotka. Socialisti so, denimo, zmagali v Italiji. Evroskeptični reformisti pa že napovedujejo, da se bodo milijoni glasov, oddani za stranke, ki se bojujejo proti »esteblišmentu«, morali slišati v evropskem parlamentu in celotni EU.
Prvi glasovi podpore Junckerju
Ker je po rezultatih na ravni EU slavila desnosredinska EPP, bi po njenih načrtih in zavezi strank, dani evropskim volivcem, moral postati predsednik evropske komisije njen »spitzenkandidat«, nekdanji luksemburški premier in vodja evrske skupine Jean-Claude Juncker. Luksemburžan je že izrazil pričakovanje, da bo kot kandidat EPP jeseni postal naslednik Joséja Manuela Barrosa. Začel je že dobivati podporo od nekaj vplivnih evropskih konservativnih politikov, denimo evropskega komisarja za energetiko, Nemca Güntherja Oettingerja.
V vodilnih članicah bodo danes predvsem analizirali razplet volitev in pripravljali teren za »kadrovsko kuhinjo« na bruseljskem parketu. Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz se bo jutri čez dan sestal z voditelji poslanskih skupin, zvečer se bodo na večerji pri predsedniku evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu zbrali voditelji članic in opravili prva posvetovanja. Po uradnih navedbah se s konkretnimi imeni za vodilne funkcije v EU sploh ne bodo ukvarjali. Tema pogovorov naj bi bile tudi prednostne naloge EU v prihodnjih letih.
V nedeljo zvečer še ni bilo konkretnih znamenj, da bi se voditelji članic lahko odrekli Junckerju kot kandidatu za predsednika parlamenta. O njegovi nesprejemljivosti je govoril le madžarski premier Viktor Orbán (EPP). Glavno besedo bo imela nemška kanclerka Angela Merkel, ki bo morala doseči soglasje predvsem s francoskim predsednikom Françoisem Hollandom in britanskim premierom Davidom Cameronom. Zaradi hudega poraza njunih strank na evropskih volitvah utegneta biti oba še posebno nepredvidljiva.
V socialističnem taboru so razmeroma zadovoljni z doseženim, četudi zaostajajo za EPP. Njihov glavni kandidat Schulz je že omenil, da je EPP v prednosti, ker so v njihovi skupini poslanci iz strank Silvia Berlusconija in Viktorja Orbána. Vsekakor bo EPP za izvolitev Barrosovega naslednika potrebovala glasove drugih strank. Najbrž bo predsednik izvoljen v navezi EPP s S&D. Vodja socialistov v evropskem parlamentu Hannes Swoboda je že dejal, da bo njihovo sodelovanje pri izvolitvi predsednika evropske komisije odvisno od ponujene vsebine, saj da sami želijo drugačno Evropo. Matematično so izvedljive še drugačne strankarske kombinacije, toda najverjetneje je, da bo prihodnjega predsednika komisije izvolila velika koalicija.
Evroskeptični evropski potres
Skrajnodesničarske in evroskeptične stranke so na volitvah dosegle kar nekaj uspehov, vendar prevlade zmernih političnih sil v evropskem parlamentu ne bodo mogle spodkopati. Ob velikih uspehih Nacionalne fronte Marine Le Pen v Franciji, Beppa Grilla v Italiji, skrajno evroskeptičnega Ukipa Nigela Faraga na Otoku so dobili še več kot deset odstotkov v Avstriji, na Madžarskem in Finskem. Na Madžarskem je skrajno nacionalistični Jobbik dobil petnajst odstotkov glasov. Avstrijska FPÖ Heinz-Christiana Stracheja jih je dobila 19,5 odstotka. Farage je sinoči še enkrat napovedal, da si bodo prizadevali za potres v EU. Enako je govorila tudi Le Penova.
Kljub številnim napovedim, da bo v času nezaupanja v EU udeležba dramatično nizka, je bilo med volivci očitno manj katastrofično vzdušje, kot so napovedovali najbolj črni scenariji. Njihova uresničitev pa bi lahko spodkopala demokratično legitimnost EU. So pa na volišča v večjem številu pred petimi leti očitno prišli evroskeptiki. Najnižja je bila udeležba na Slovaškem, Češkem in v Sloveniji. Najvišja je bila v Belgiji in Luksemburgu (90 odstotkov), kjer je obvezna. Vodja poslancev Swoboda, ki se sicer poslavlja od evropskega parlamenta, je večjo udeležbo pripisal ponudbi glavnih kandidatov za predsednika komisije.
