Tiskane izdaje
Haag - Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je nekdanjega generala vojske Republike srbske Zdravka Tolimirja danes spoznalo za krivega sodelovanja pri genocidu, ki so ga sile bosanskih Srbov zagrešile v Srebrenici poleti 1995, in ga obsodilo na dosmrtno ječo.
Sodni senat pod vodstvom Nemca Christopha Fluggeja je tako pritrdil ugotovitvam tožilstva, da je bil Tolimir član zločinske združbe, ki je načrtovala in ukazala pokol tisočev bošnjaških moških, starih od 16 do 60 let, ki so jih zajeli po padcu Srebrenice 11. julija 1995.
General, ki je bil med vojno v BiH desna roka poveljnika vojske bosanskih Srbov Ratka Mladića, zadolžen za obveščevalno-varnostne zadeve, je po prepričanju tožilstva celo izbral in nadziral častnike, ki so izpeljali najhujši zločin na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Obsojenec je bil spoznan za krivega po sedmih od osmih točk obtožnice, ki mu je poleg genocida očitala še odgovornost za umore, prisilno preseljevanje in vrsto drugi zločinov, sodišče pa ga je oprostilo odgovornosti za deportacije.
Haaško tožilstvo je obtožnico proti danes 64-letnemu Zdravku Tolimirju vložilo februarja 2005, dve leti pozneje pa so ga aretirali v bližini Bratunca v BiH, ko je poskušal prečkati mejo s Srbijo; sam je sicer zagotavljal, da so ga aretirali v Srbiji in ga nato nezakonito prepeljali na ozemlje sosednje države, kjer so ga izročili pripadnikom Nata. Sojenje se je začelo februarja 2010, Tolimir, ki se je branil sam, pa je vseskozi vztrajal pri svoji nedolžnosti. Med procesom je tudi zanikal, da bi se v Srebrenici zgodil genocid, češ da so v vzhodni Bosni poleti 1995 potekali »spopadi s terorističnimi skupinami«.
Resnica je, seveda, povsem drugačna. Srbske sile pod poveljstvom generala Ratka Mladića so po padcu zaščitenih območij Srebrenice in Žepe, kamor se je zateklo na tisoče okoliških bošnjaških prebivalcev, zajele okoli 30.000 ljudi. Večino so izgnali na ozemlje pod nadzorom bošnjaških sil, še prej pa so od njih ločili moške in dečke in jih več kot 8000 hladnokrvno pobili.
Zaradi sodelovanja v genocidu je bil doslej na haaškem sodišču pravnomočno obsojen le nekdanji tesni Mladićev sodelavec, general Ratko Krstić, ki so mu izrekli zaporno kazen v trajanju 35 let, visoka častnika vojske Republike srbske Vujadin Popović in Ljubiša Beara pa sta se po dosojeni dosmrtni ječi pritožila.
Medtem ko so epilog sojenja Tolimirju v Sarajevu pozdravili, pa je bilo v Beogradu in Banjaluki vzdušje po izreku sodbe posvem drugačno. Sodba je namreč mnoge Srbe še utrdila v prepričanju, da haaško sodišče njihovim rojakom sodi veliko strožje kot nekdanjim nasprotnikom. Tovrstni očitki so postali še glasnejši ob nedavni oprostilni sodbi hrvaškima generaloma Anteju Gotovini in Mladenu Markaču ter nekdanjemu poveljniku Osvobodilne vojske Kosova Ramushu Haradinaju.
