Tiskane izdaje
New York – Ameriški administraciji je skozi šivankino uho diplomacije uspelo vsaj na videz rešiti grožnjo v zvezi s sirskim kemičnim orožjem, ne da bi njene oborožene sile izstrelile en sam naboj. Zunanja ministra ZDA in Rusije sta v soboto v Ženevi sklenila dogovor, po katerem naj bi do sredine prihodnjega leta uničili vse zaloge.
Kljub ruski diplomatski pobudi pa Bela hiša doseženo doma predstavlja kot posledico ameriških pritiskov. Zunanja ministra ZDA in Rusije, John Kerry in Sergej Lavrov, sta v Ženevo pripeljala veliki ekipi tehničnih strokovnjakov, obveščevalcev, oficirjev, odvetnikov in političnih strokovnjakov, ki so po treh dneh skoraj nenehnih pogajanj pripravili dokument na štirih straneh. V njem je »vse, kar je najbolj pomembno«, kot je dejal eden od izčrpanih ameriških pogajalcev, čeprav dogovor ni razrešil vsega. Delegaciji, recimo, se nista dogovorili o tem, koliko lokacij uporablja sirski režim za izdelavo, mešanje in hranjene kemičnega orožja.
Vseeno sta obe strani tlakovali prihodnjo pot za Damask – sirski predsednik Bašar al Asad mora do petka pripraviti deklaracijo o vsebini in količinah kemičnega arzenala. Do novembra naj bi v državo prišli inšpektorji Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW), vse zaloge naj bi uničili do sredine prihodnjega leta. Po splošnem prepričanju ima Asad približno tisoč ton sarina, iperita in drugih bojnih strupov ter potrebno strelivo za njihovo uporabo. Po ameriških podatkih obstaja najmanj 45 mest, povezanih s kemičnim orožjem, vsaj polovica jih vsebuje dovolj količin za takojšnjo uporabo.
Drzni proces
Prvi lakmusov test iskrene pripravljenosti Damaska, da izpolni zahteve mednarodne skupnosti, bo omenjena deklaracija, ki jo morajo poslati OPCW. Če se bo sirska stran v njej izmikala in ne bo izpolnila zahtev, jo lahko izvršni odbor organizacije prijavi varnostnemu svetu. Podobno velja za oviranje dela inšpektorjev in poznejše uničenje vseh zalog. Varnostni svet naj bi v prihodnjih dneh sprejel resolucijo, s katero bodo ženevski dogovor prelili v mednarodno zakonodajo. Ta naj bi po zagotovilih ameriške strani temeljila na sedmem poglavju ustanovne listine Združenih narodov, ki varnostnemu svetu dovoljuje uporabo vojaške sile. Pri tem sta Kerry in Lavrov ponudila precej različno razlago, kaj to pomeni v praksi. Po Kerryjevih besedah se vojaško posredovanje lahko zgodi »v okviru procesa ZN ali po odločitvi ameriškega predsednika in naših zaveznikov, če bi presodili, da je to treba«. Lavrov po drugi strani trdi, da naj bi kršitve dogovora najprej potrdil izvršni odbor OPCW, nato bi o njih razpravljal varnostni svet in sprejel »potrebne, konkretne ukrepe«. Obe strani sta se zavezali, da bosta uporabili svoj vpliv na vojskujoče se sirske skupine in tako poskušale zagotoviti varnost inšpektorjem.
Nadzor in uničenje kemičnega orožja sredi državljanske vojne bosta zelo zahtevna naloga. Po mnenju poznavalcev je to skoncentrirano na območjih okoli Damaska, Homsa, Hame, Alepa in v obalni Latakiji, ki so pod nadzorom vladnih sil. Dostop do njih je otežen, saj nobena cestna povezava v Siriji ni popolnoma varna. Poleg tega uporniki, ki so upali na ameriško bombardiranje vladnih ciljev, za zdaj zavračajo dogovor. Poveljnik uporniške Svobodne sirske vojske Salim Idris je sicer zagotovil, da bodo mednarodnim inšpektorjem omogočili varno pot, a hkrati poudaril, da ne bodo sklepali premirja in se bodo še naprej borili za zrušenje režima.
Uničenje zalog naj bi potekalo v Siriji in drugih državah, najverjetneje Rusiji, pri čemer so strokovnjaki zelo kratek urnik za proces označili za »drznega«. »Gre za načrt, kot ga še ni bilo. Naloge, ki bi jih ponavadi izvajali pet ali šest let, so strpali v nekaj mesecev, pri čemer bo vse delo potekalo v ekstremnih pogojih državljanske vojne«, ugotavlja Amy Smithson, strokovnjakinja za kemično orožje v kalifornijskem središču Jamesa Martina za študije o preprečevanju oboroževanja. Po mnenju komentatorjev je to način pritiska na Rusijo, da bo poskrbela za uresničevanje dogovora.
Predsednik Barack Obama bo danes v Beli hiši govoril o peti obletnici propada banke Lehman Brothers, nekaj besed pa bo namenil tudi dogovoru iz Ženeve. Ena od anket kaže, da bi javnost sedanji razplet sprejela kot njegov uspeh.
