Življenjska izpoved Jovanke Broz

Beograd – Nekdanja prva jugoslovanska dama je razkrila srbskemu piscu Žarku Jokanoviću številne skrivnosti njenega skupnega življenja z Josipom Brozom Titom. Staneta Dolanca je obtožila, da je bil pripadnik Hitlerjugenda in nemški vohun, ki je razbil Jugoslavijo.

Jovanka Broz je svoje življenje povzela v dveh stavkih: »Bog mi je dal čudovito življenje poleg Tita.« In: »Čeprav mi je bilo veliko let lepo, sem bila še več let preganjana, mučena in maltretirana.« Sodeč po pričevanju Žarka Jokanovića ima še vedno rada Tita, o njem pa govori z veliko ljubeznijo in razumevanjem. Po njenih navedbah so Tita ugrabili in ga s pištolo na čelu prisilili, da se je ločil od nje. Jovanka je izpovedala, da se je Tito zavedal, da je obkrožen s hudobneži, ki so bili pripravljeni storiti karkoli, tako da je bila ločitev edini način, da reši njeno življenje.

Titova vdova je kot glavna krivca, zaslužna za razbitje Jugoslavije, označila nekdanjega jugoslovanskega notranjega ministra in drugega moža SFRJ v zadnjih letih Titove vladavine Staneta Dolanca, ki da je bil nacistični agent in član Hitlerjeve mladine, za kar je imela dokaze, in nekdanjega generala JLA in predsednika Predsedstva Srbije Nikolo Ljubičića. Jovanka je izpovedala: »Bila sem ovira, predvsem za Dolanca, precej pa tudi za Ljubičića, ker sta nameravala prevzeti oblast v Jugoslaviji in se pri tem skrivati za Titom.« Kot je pojasnila Titova vdova, sta bila s Titom konec 70. let prejšnjega stoletja v hišnem priporu, njuni nasprotniki pa so s pomočjo velikih sil poskušali zrušiti Jugoslavijo.

Po Jovankinem mnenju se današnji srbski voditelji ne razlikujejo od tistih, ki so prišli na oblast po Titu. Kot še navaja Jokanović, je Jovanka slutila, da grozi razpad Jugoslavije, vendar Centralni komite Komunistične partije ni hotel verjeti njenim opozorilom, temveč jo je razglasil za neuravnovešeno, noro in željno pozornosti. Balkanske vojne so jo zelo prizadele, še zlasti pregon Srbov iz Hrvaške v akciji Nevihta, ki ji je odprl stare rane.

Jovanka Broz pravi, da ji je pokojni srbski vožd Slobodan Milošević obljubil, da bo dal obnoviti njeno hišo, vendar je lagal, nekdanji srbski predsednik Boris Tadić pa je kljub obljubam ni nikoli obiskal. Jovanka je hvaležna ministru Rasimu Ljajiću, ki je zaslužen, da so ji v hiši popravili gretje, srbskemu premieru Ivici Dačiću pa priznava, da ji je vrnil osebne dokumente, vendar mu hkrati očita, da kot notranji minister ni ukazal kazenskega pregona proti Ognjenu Grkoviću, nekdanjemu sekretarju generala Nikole Ljubičića, ki ji je grozil s smrtjo.

Titova vdova je podprla nalog srbskega predsednika Tomislava Nikolića sodišču, naj odpre Titov sef, razočarana pa je, ker pri odprtju niso bili navzoči njegovi nasledniki ali njihovi odvetniki in ker več mesecev po odprtju še vedno niso razkrili javnosti, kaj so našli v sefu.

Kot se še spominja Jovanka, je večkrat zbadala Tita, ker je že na začetku vojne organizirala sestanek voditeljev partizanov in četnikov, da bi se dogovorili o skupnem boju proti fašistom, Titu pa ni uspelo, da bi se z generalom Dražo Mihailovićem dogovoril o skupnem boju. Izpovedala je tudi, da je ranjenemu Titu v bolnišnici recitirala srbske junaške pesmi, ki niso bile zaželene, iz uporništva pa je na dvoru obesila sliko Aleksandra Karađorđevića. Vodilni jugoslovanski ideolog Edvard Kardelj jo je vprašal, ali je to res, in ostal povsem brez besed, ko mu je odgovorila, da je res, in ga vprašala: »Čigavo sliko bi pa vi obesili?«