Zločini pred smrtjo Jugoslavije

Smetano s haaške torte je Hadžiću in Mladiću pobral Karadžić − njegovi viziji gre zasluga za etnično čiščenje BiH.

Objavljeno
16. oktober 2012 22.31
BOSNIA-WARCRIMES-TRIAL-KARADZIC
Vili Einspieler, Beograd
Vili Einspieler, Beograd
Beograd – Bivši predsednik samooklicane Republike Srbske krajine Goran Hadžić se bo zapisal v zgodovino, ker je danes v Haagu sedel na zatožno klop kot zadnji obtoženec. Smetano s haaške torte je njemu in Ratku Mladiću pred nosom pobral Radovan Karadžić. Njegovi politični viziji gre namreč zasluga za etnično čiščenje velikih območij BiH.

Haaški tožilec Douglas Stringer je Gorana Hadžića označil za glavnega človeka Slobodana Miloševića na terenu na Hrvaškem, ki je izvajal politiko pokojnega srbskega vožda na mednarodnih sestankih. Po njegovih navedbah je Hadžić s tedanjim srbskim vodstvom sodeloval pri etničnem čiščenju s ciljem vzpostaviti nacionalno čista območja znotraj Hrvaške. Stringer je spomnil, da se je etnično čiščenje, ki je tragično povezano z razpadom Jugoslavije, začelo prav na Hrvaškem.

Hadžića je obtožil, da je snoval in izvajal politiko diskriminacije, usklajeval delo lokalnih oblasti ter oboroženih skupin in vojaških enot iz Srbije ter v celoti sodeloval pri načrtovanju vojaških operacij. Poudaril je, da je neposredno sodeloval pri zločinih in načrtoval množični pregon nesrbskega prebivalstva z območja, ki je bilo pod njegovim nadzorom. Stringer je Hadžiću pripisal odgovornost za zločin na kmetiji Ovčara, na kateri so srbske sile v bitki za Vukovar, ki spada med najusodnejše in najbolj razdiralne spopade v vojni na Hrvaškem, pobile več kot 200 Hrvatov.­

Stringer je opisal, kako so novembra 1991 v centru za urjenje vojakov v Erdutu, ki je bil sedež Srbske prostovoljne garde pod vodstvom Željka Ražnatovića Arkana, mučili in ubili Franja Papa, njegovega sina Mihajla ter še devet Hrvatov in Madžarov. Na desetine življenj so zahtevali tudi drugi incidenti, kot je bil dogodek v Lovasu, ko so kakih 50 nesrbskih zapornikov prisilili hoditi po polju, na katerem so srbske sile pred tem nastavile mine. Ko je eksplodirala prva mina, so nanje začeli streljati, pri čemer so ubili 21 Hrvatov, ostali­ so bili ranjeni.

Zaigrana nevednost

Po Stringerjevem mnenju je Hadžić, ki je bil takrat na čelu vlade Srbske avtonomne pokrajine Slavonija, Baranja in zahodni Srem (SAO SBZS), vedel za te incidente in ni storil ničesar, da bi jih preprečil. Hadžića je obtožil, da je te zločine odobril. Sklenil je z besedami, da so bili to prvi zločini, ki so spremljali smrt nekdanje Jugoslavije, ki je bila kulturno bogata in raznolika država. V procesu zoper Hadžića, ki je obtožen zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v vzhodni Slavoniji v letih 1991–1993, bo tožilstvo zaslišalo 85 prič. Hadžića so prijeli 20. julija 2011, v prvem nastopu pred sodiščem 24. avgusta lani se je izrekel za nedolžnega po vseh točkah obtožnice.

V Haagu se je danes začel dokazni postopek obrambe Radovana Karadžića, ki je prav tako zanikal vse obtožbe na svoj račun in zatrdil, da je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil vojno in zmanjšal trpljenje ljudi. Nekdanji predsednik Republike Srbske se je označil za blagega in strpnega moža z veliko sposobnostjo razumeti druge, namesto da je obtoženec, je poudaril, bi moral biti nagrajen za vse dobro, kar je storil. Izpovedal je še, da nima ničesar proti Hrvatom in Bošnjakom, podpisal je številna premirja, stalno iskal pot do miru in podpisal štiri od petih mirovnih sporazumov.

Moč resnice

Karadžić je pojasnil, da ni nihče predvidel, da bi se v BiH lahko zgodil genocid nad nesrbskim prebivalstvom. Nasprotno, bosanski Srbi so verjeli, da Bošnjaki in Hrvati, ki so se po razpadu Jugoslavije leta 1991 začeli oboroževati, načrtujejo genocid nad njimi. Karadžić je menil, da to ni bila skrivnost, bosanski Srbi pa da so bili potisnjeni v kot. Po njegovih navedbah je bilo žrtev državljanske vojne štirikrat manj, kot se prikazuje v medijih. Karadžić je izrazil prepričanje, da bo postala s časom resnica vse močnejša, laž in sovraštvo pa vse bolj šibka.

Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov je v Haagu obtožen genocida, zločinov proti človečnosti in kršitev pravil vojskovanja v BiH med letoma 1992 in 1995. Sodni proces proti njemu se je začel leta 2009, pred sodiščem se brani sam. Za predstavitev dokazov je sodni senat Karadžiću odobril 300 ur, prva priča njegove obrambe bo ruski polkovnik Andrej Demurenko, ki je bil med bosansko vojno pripadnik Unproforja v Sarajevu.

Na sojenju nekdanjemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću skuša tožilstvo znova dokazati, da je zločine, ki so se zgodili v BiH, mogoče kvalificirati kot genocid. Haaški tožilec David Groom je v uvodnem nagovoru poudaril, da se v vseh zločinih nad nesrbskim prebivalstvom v BiH vidijo Mladićevi prsti, zločini bosanskih Srbov pa so bili del načrta, da se etnično očisti Bošnjake in Hrvate z območij, ki so jih Srbi imeli za svoja. Mladić se ni izrekel o krivdi, vztraja pa, da je le vodil bosanske Srbe pri uresničevanju njihove legitimne pravice.