Tiskane izdaje
Peking − Kitajski kongres ljudskih odposlancev je danes volil novega predsednika države. Rezultat volitev seveda ni presenetljiv. Od 2970 ljudskih odposlancev so za Xi Jinpinga glasovali vsi, razen enega, trije pa so se vzdržali glasovanja.
A tudi ti so verjetno dobili navodila, naj vsaj simbolično posežejo v monolit in tako poskrbijo za to, da bo proces imenovanja novega državnega voditelja vsaj malce bolj naraven. Protikandidatov ni bilo, saj je bilo Xijevo mesto na čelu republike določeno že novembra lani, ko je bil imenovan za generalnega sekretarja centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske. Kljub temu pa skoraj soglasna potrditev, ki jo je dobil od zakonodajalcev, pomeni, da je, še preden je uradno prevzel dolžnosti, vzpostavil trdno oblast in da ne bo žrtev velikih pritiskov sprtih frakcij znotraj partije.
To se je pokazalo tudi z imenovanjem Li Yuanchaa za novega podpredsednika, kar je bilo pravzaprav največje presenečenje zasedanja. Li je, kot trdijo viri, Xijeva osebna izbira in prva napoved, da bodo Kitajsko vodili razmeroma odprti reformisti, ne pa konservativni ideologi. Skoraj vsi so pričakovali, da bodo dolžnost podpredsednika države zaupali vodji propagandnega aparata Liu Yunshanu, ki uživa podporo nekdanjega kitajskega predsednika Jiang Zemina. Z izbiro 62-letnega Lija je Xi Jinping svojemu narodu sporočil, da vrhovni cenzor ni njegova desna roka, hkrati pa je s političnega prizorišča odstranil senco močnega Jianga in njegove »šanghajske tolpe«, kot so poimenovali močno partijsko frakcijo, ki je preveč vplivala na vse kadrovske pa tudi politične poteze dosedanjega predsednika Hu Jintaa.
Ko so v glavni dvorani Velike palače prešteli glasove, se je Xi globoko priklonil ljudskim odposlancem in se rokoval s predhodnikom, s katerim je nato izmenjal nekaj besed v neposrednem, a neozvočenem televizijskem prenosu. Hu Jintao je bil videti srečen, kot da mu je dokončen odhod s funkcije prinesel olajšanje. Z dlanema, sklenjenima na prsih, je odgovarjal na ploskanje, ki ni bilo namenjeno le novemu državnemu voditelju, temveč tudi do zdaj najbolj mirni zamenjavi generacij v državnem vodstvu v vsej kitajski postrevolucionarni zgodovini.
Po Mao Zedongovih naročenih umorih ljudi, ki so bili izbrani za naslednika ali so se mu tako ali drugače izneverili, po mučnem umiku Deng Xiaopinga z oblasti, ki ga je pospremil tiananmenski pokol, je Jiang Zemin, ko se je umaknil s položaja partijskega in državnega voditelja, Hu Jintaa pustil še dve leti čakati na prevzem poveljstva nad vojsko. Tokrat je vse potekalo mirno in skoraj brez prizvoka krize. Zamenjava je bila izpeljana v celoti. Ko bodo v prihodnjih dveh dnevih imenovali še novega premiera in člane njegovega kabineta, bo lahko kolektivno vodstvo Kitajsko popeljalo v pričakovane spremembe, ne da bi se oziralo na ideološke pripombe frakcijskih tekmecev.
Kakšne bodo te spremembe, se bo seveda pokazalo v prihodnjih letih. Da si kitajska javnost želi demokratizacijo, je bilo mogoče razbrati tudi iz sarkazma, s katerim so blogerji spremljali televizijski prenos Xijevega imenovanja. »Tekma je zelo napeta,« je na portalu Sina Weibo zapisal bloger @typhoid mary. »Vendar zadnje ankete kažejo, da se močno povečuje podpora Xi Jinpingu, in to zaradi njegovega izvrstnega nastopa v zadnji razpravi. Dvainšestdeset odstotkov volivcev je izjavilo, da bo to odločilni dejavnik v glasovanju ...« Razprave seveda ni bilo. Pa tudi ne tekme. Čeprav so posamezni blogerji v duhu volitev kot protikandidate Xiju »imenovali« umetnika Ai Weiweia, Nobelovega nagrajenca na prestajanju zaporne kazni Liu Xiaoboja in celo ameriškega predsednika Baracka Obamo.
Po vsem, kar se je do zdaj slišalo od Xi Jinpinga kot partijskega voditelja, lahko pričakujemo, da si bo - vsaj v prvem petletnem mandatu (predvideno je, da bo odslužil kar dva zapored) - prizadeval predvsem za bolj dosledno izvajanje sedanjega političnega sistema. Glede na to, da bo največja opozicija Xiju vse večje nezaupanje družbe v oblast na vseh ravneh, bo že to korak v pravo smer.
Reforme so se že začele z zmanjšanjem števila ministrstev v osrednji vladi, in sicer z dosedanjih 27 na 25. Posebno pozornost je zbudila odločitev o odpravi močnega, a zelo korumpiranega ministrstva železnic, pa tudi združitev dveh uprav za nadzor nad tiskanimi in elektronskimi mediji v enotno telo. Komisijo za nadzorovanje rojstev so priključili ministrstvu za zdravstvo.
Pred Xi Jinpingom je občutljivo obdobje, v katerem bo morala Kitajska izvesti preobrat na gospodarskem pa tudi zunanjepolitičnem področju. Smer je že začrtana: razvojni model je treba preoblikovati tako, da se bo zmanjšala odvisnost od izvoza, povečala domača poraba in okrepila inovativnost; v odnosih s svetom mora Kitajska bolj jasno opredeliti nacionalne interese, ki so določeni že z dejstvom, da je postala ta država največja uvoznica nafte. Od Xija se pričakuje, da bo bolj predsednik države kot generalni sekretar partije in da bo odločen poveljnik oboroženih sil, ki se srečujejo z vse številnejšimi izzivi zunaj meja velike države.
