ZN sedmim državam začasno prepovedali trgovanje z divjimi vrstami

Sedmerica držav mora do 1. oktobra spremeniti zakonodajo ali oddati manjkajoče letno poročilo, sicer bo izgubila miljionski posel.

Objavljeno
27. julij 2012 17.43
MEXICO-ZOO/
Mo. B., Delo.si
Mo. B., Delo.si

Ženeva - Združeni narodi bodo najverjetneje kaznovali sedem držav, ki bodo izgubile pravico do zakonite trgovine s številnimi divjimi živalmi in rastlinami. Vzrok za to so pomanjkljivi zakoni oziroma neustrezna poročila na to temo, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Kazni, ki bodo v veljavo stopile 1. oktobra, bodo prizadele sedem držav: Komore, Gvinejo Bissau, Paragvaj, Nepal, Ruando, Salomonove otoke in Sirijo.

Prepovedali jim bodo zakonito trgovino s katero koli od 35.000 divjih vrst živali in rastlin, ki jih ščiti Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Cites). Pogodbenic Citesa je 175 držav, je še povedal Juan Carlos Vasquez, predstavnik urada ZN, ki ureja pogodbo.

Na teden dni trajajočem srečanju Citesa v Ženevi so se predstavniki strinjali, da zaradi pomanjkanja zakonov, ki bi omejevali dobičkonosno trgovino z divjimi živalmi in rastlinami, izrečejo kazen Komorom, Gvineji Bissau, Paragvaju in Ruandi.

Ta nezakonit posel je vse hujši problem, za katerega je po mnenju okoljevarstvenikov v veliki meri krivo dejstvo, da države za trgovce nimajo strogih kazni oziroma ne uresničujejo že uveljavljenih zakonov, ki urejajo to področje.

Udeleženci srečanja v Ženevi so bili enotni tudi, da kaznujejo Gvinejo Bissau, Nepal, Ruando, Salomonove otoke in Sirijo, in sicer zaradi neustreznih poročil o ukrepih za uravnavanje trgovine z divjimi živalmi in rastlinami, h kateremu jih po poročanju STA obvezuje pogodba konvencije Cites.

V izogib sankcijam in izgubi več milijonov dolarjev vrednega posla morajo te države zdaj uveljaviti ustrezne zakone oziroma Citesu do 1. oktobra oddati manjkajoča letna poročila.

Danes bodo delegati razpravljali o še bolj kontroverzni temi, zahtevi za ponovno uzakonjenje trgovine s slonovino, kar naj bi ustavilo rast divjega lova na slone v zadnjih letih.

Bistvo naj bi bil centraliziran sistem, ki bi dovolil prodajo slonovine tistih slonov, ki so umrli naravne smrti ali v lovih na trofeje oziroma so jih usmrtili iz varnostnih ali ekoloških razlogov.

Tak predlog je bil vložen prvič, odkar so leta 1989 po vsem svetu prepovedali trgovino s slonovino. Prepoved je v veliki večini zaustavila zelo razširjen divji lov na slone, a se je ta problem v prejšnjem desetletju poslabšal, predvsem zaradi povpraševanja po slonokoščenih kitajskih paličicah, kipih in nakitu v Aziji.

Na srečanju bodo govorili tudi o divjem lovu na nosoroge.