Tiskane izdaje
Ženeva, Damask − Svet ZN za človekove pravice je danes - potem ko se je seznanil z dokazi, da so sirske varnostne sile pobijale in mučile politične disidente - izglasoval resolucijo, v kateri je obsodil grobe kršitve človekovih pravic v Siriji. Za resolucijo je glasovalo 37 držav, šest se jih je vzdržalo, štiri, med njimi Rusija in Kitajska, so glasovale proti.
Poziv k predložitvi zločinov Asadovega režima ICC
Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay je danes, ob začetku izredne seje Sveta OZN za človekove pravice o razmerah v Siriji, pozvala mednarodno skupnost k zaščiti sirskih civilistov pred nasiljem režima predsednika Bašarja al Asada. »Če se kontinuirana neusmiljena represija sirskega režima ne bo takoj ustavila, lahko državo pahne v državljansko vojno. Zaradi očitne nezmožnosti oblasti, da bi zaščitile svoje državljane, so potrebni nujni in učinkoviti ukrepi mednarodne skupnosti za njihovo zaščito,« je na svetovne voditelje apelirala komisarka, ki je obenem predstavila krvavo bilanco revolucionarnega vrenja v Siriji, v katerem je bilo doslej ubitih že najmanj 4000 ljudi, več kot 14.000 pa so jih oblasti zaprle. O brutalnosti Asadovega režima priča tudi podatek, da je bilo v osmih mesecih konflikta ubitih najmanj 307 otrok, od tega 56 samo v mesecu novembru.
Zaradi zločinov proti človečnosti, ki so jih pripadniki vladnih sil zagrešili nad prodemokratičnimi protestniki, je Pillayeva pozvala varnostni svet OZN, naj predlaga začetek postopka proti sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu in njegovemu režimu pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) v Haagu. Neodvisna preiskovalna komisija OZN je že na začetku tedna objavila poročilo, v katerem je naštela zločine vladnih sil, med njimi pobijanje in sistematično mučenje demonstrantov, posilstva priprtih, zunajsodne poboje, aretacije brez naloga in izginotja. Pobude za odločnejšo obsodbo Asadovega režima v varnostnem svetu doslej niso bile uspešne zaradi nasprotovanja Rusije in Kitajske, ki se bojita, da bi se v Siriji ponovil libijski scenarij. Svet OZN za človekove pravice je na današnji izredni seji obravnaval osnutek resolucije, ki poziva k imenovanju posebnega preiskovalca za Sirijo, ne predvideva pa poziva varnostnemu svetu k predložitvi tam zagrešenih zločinov ICC.
Iz Sirije medtem poročajo o nadaljevanju spopadov. Po navedbah aktivistov je skupina upornikov v severozahodni provinci Idlib napadla bazo obveščevalne službe sirskega vojaškega letalstva, pri čemer so ubili osem vojakov, še dva človeka pa sta bila ubita v provinci Homs, kjer so se prav tako razvneli spopadi med vladnimi silami in oboroženimi dezerterji.
Sirija bo pretrgala vezi z Iranom
Po podatkih Združenih narodov sirske varnostne sile zapušča vse večje število vojakov, ki so se organizirali v Svobodno sirsko vojsko. Po nekaterih ocenah skupina šteje že okoli 25.000 vojakov, ki so razporejeni v 22 bataljonov po vsej državi. Kot so za katarsko televizijsko mrežo Al Džazira povedali vojaški dezerterji, so sirski vladi hrbet obrnili zato, ker jih je ta silila streljati na neoborožene protestnike. Sredi novembra je organizacija celo napovedala ustanovitev začasnega vojaškega sveta, ki bo »zrušil trenutni režim, zaščitil sirske civiliste pred njegovim zatiranjem, zaščitil tako javno kot zasebno lastnino in preprečil kaos in maščevanje«.
Opozicijski Sirski narodni svet (SNS) je izrazil sočutje z dezerterji in priznal njihovo »legitimno vlogo pri zaščiti neoboroženih protestnikov«, a dejal, da ne podpira njihove ofenzive. Kot je za časnik Wall Street Journal povedal predsednik SNC Burhan Galiun, so se s Svobodno sirsko vojsko dogovorili, da se bodo osredotočili le na zaščito civilistov. »Nočemo, da bi po padcu režima državo obvladovali oboroženi skrajneži,« je dejal.
Kot je za omenjeni časnik še povedal Galiun, bo država po padcu režima pretrgala vezi z Iranom, libanonsko politično in paravojaško organizacijo Hezbolah ter palestinskim gibanjem Hamas. Doda je še, da si bo Sirija pod vodstvom opozicije prizadevala za vrnitev Golanske planote, ki jo je Izrael zavzel med šest dni trajajočo vojno junija 1967. Kot je dodal, si bodo za to prizadevali s pogajanji, ne z oboroženim konfliktom.
